ZP-1 člen 6a, 26, 26/6, 136, 136/1, 136/1-9, 156, 156-5. ZP-1G člen 52, 52/1.
prekršek neznatnega pomena – sodba, s katero se postopek ustavi – splošna pravila za odmero sankcij – omilitev sankcij – kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – kršitev materialnih določb zakona
Okoliščine, ki delajo prekršek posebno lahek, so lahko objektivne ali subjektivne, torej lahko izhajajo iz dogajanj in stanj, na katere storilec nima vpliva, ali pa iz njegove osebne situacije, pri čemer teh okoliščin ni mogoče pojasnjevati z dejstvom, da je prekršek posebno lahke narave zato, ker ni povzročil škodljivih posledic. Odsotnost škodljivih posledic je namreč poseben pogoj, ki mora biti kumulativno izpolnjen poleg storitve prekrška v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Pri tem pa za uporabo oportunitetnega načela ne zadostuje ocena sodišča, da je izvršeni prekršek neznatnega pomena, ampak mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj, da posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine kažejo, da postopek v konkretnem primeru ne bi bil smotrn.
V skladu s prehodno določbo 1. odstavka 52. člena ZP-1G se določbe novega 9. odstavka 22. člena ter novih 202.d do 202.f člena zakona (ki se nanašajo na možnost odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), uporabljajo za storilce, ki jim bo sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izdan od 1. 10. 2011 dalje, do začetka uporabe teh določb, pa se uporablja (med drugim) tudi določba tretjega stavka 6. odstavka 26. člena ZP-1, v skladu s katero sme sodišče stransko sankcijo kazenskih točk, predpisano za prekršek v številu, zaradi katerega se storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, omiliti toliko, da se prenehanje ne izreče.
stroški postopka – pravica do povračila odvetniških stroškov – zastopanje pred začetkom stečajnega postopka
Stečajna upraviteljica sicer ni odvetnica, vendar pa je toženo stranko pred začetkom stečajnega postopka zastopal odvetnik. Zato je tožena stranka upravičena tudi do povrnitve pravdnih stroškov, ki predstavljajo nagrado za odvetnika.
Kreditna pogodba je imela učinek le med pogodbenikoma in je ustvarila pravne posledice med njima. Dejstvo, da je bil znesek kredita skladno z dogovorom nakazan A. d.o.o., ne utemeljuje ugovora pasivne legitimacije, saj se je ta znesek zavezala po obrokih odplačati prvo tožena stranka. Na veljavnost sporne kreditne pogodbe nima vpliva sam nakup vozila, ki je bil v sferi prvo tožene stranke ter predmet morebitnega razmerja med njim in dobaviteljem vozila.
sposobnost biti stranka – izbris stranke iz sodnega registra – zavrženje tožbe – deklaratorna narava sklepa – vstop nove stranke v pravdo
Tožeča stranka (ki po zaključku stečajnega postopka in po izbrisu iz sodnega registra) nima pravnih naslednikov, ne more več nastopati kot pravdna stranka. Ker se pomanjkljivosti (sposobnost biti stranka) ne da odpraviti, je odločitev o zavrženju tožbe pravilna. Procesni položaj, katerega posledica je bila zavrženje tožbe, je nastal ob izbrisu tožeče stranke iz sodnega registra. Sklep s katerim je sodišče prve stopnje tožbo tožeče stranke zavrglo pa ima le pravno naravo deklaratornega sklepa.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled
Če storilec iz objektivnih razlogov ne more k predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predložiti zdravniškega spričevala, zadošča, da predloži dokazilo o prijavi na kontrolni zdravstveni pregled po ZVoz.
Ceno urne postavke določajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet inštituta 7. marca 1994. Objavljene so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Smernice predstavljajo materialno pravo za višino urne postavke.
zavrženje tožbe – poprava napačne označbe tožene stranke – sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Po določbi 37. člena ZDSS-1 lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel določeno ministrstvo, namesto pravilno Republika Slovenija. Navedeno napačno označbo pa bi lahko tožnik, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, popravil vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega tožnikove tožbe ni mogoče zavreči, ampak je treba uporabiti določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe ZDSS-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Okoliščine, da tožnika (vodja operative) njegovi podrejeni niso upoštevali kot vodje in da je bila ta funkcija (vodenja) slabo opravljena; da je tožena stranka od tožnika pričakovala večjo inciativnost pri reševanju reklamacij ter vključevanje ostalih sodelavcev v reševanje te problematike; da tožnik ni vzpostavil ustrezne organizacije dela, saj so bili serviserji prepuščeni sami sebi in jim ni bilo potrebno javljati, kje opravljajo delo; da je tožnik dopuščal neustrezno urejenost skladišča in skladiščniku več mesecev ni dajal nobenih navodil idr. zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074588
ZOR člen 307, 307/1, 479. ZPP člen 458, 458/1.
dokazovanje ustreznosti dobavljenega materiala – nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti – predložitev atesta – stvarne napake – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Nobenega razloga ni, da kvalitete blaga ne bi mogla preizkusiti sama tožena stranka kot kupec pri ustreznem za to specializiranem organu. Da je v taki situaciji običajno dokazovanje ustreznosti oziroma kakovosti dobavljenega blaga s predloženim atestom, ne izhaja niti iz Splošnih uzanc za blagovni promet kot kodificiranih poslovnih običajev, da je bila med pravdnima strankama taka običajna poslovna praksa, pa pritožnica niti ni zatrjevala.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Če delavec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, je obseg sodnega varstva omejen le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, zato so tožnikova zatrjevanja o nepravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi o neuporabi pravil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, nebistvena.
Ker je bila tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponujena nova pogodba o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen do sorazmernega dela odpravnine glede na določbo 90/4 ZDR.
Stališče, da se pri določanju preživnine vselej upošteva otroški dodatek, je preseženo. Upoštevati ga je mogoče le v primeru, ko zmožnosti staršev ne omogočajo kritja potreb otroka.
Pri določanju preživnine se ne upoštevajo stroški, ki jih ima preživninski zavezanec zaradi izvrševanja stikov z otrokom.
Sodišče bi moralo upoštevati plačila, ki jih je toženec plačal na račun preživljanja otrok, saj je s tem deloma poravnal svojo preživninsko obveznost.
plačilo sodne takse – odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe – končna odločba – pravnomočna odločitev – potek časa – izdaja plačilnega naloga
Plačilo takse je bilo odloženo do izdaje končne odločbe oziroma do pravnomočnosti postopka. Končna odločba je, glede na vsebino ZPP, lahko mišljena le pravnomočna odločitev, izdana v rednem postopku, oziroma odločba, ki je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – prijava udeležbe – predlog za prijavo udeležbe – pravni interes – lastništvo stanovanja
Predlagateljica je svoji vlogi, s katero je prijavila udeležbo, priložila verigo listin, vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi predložene dokumentacije pravilno ugotovilo, da pritožnica ni več lastnica stanovanja, na katerem zahteva vzpostavitev etažne lastnine in vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ker ni več lastnica predmetnega stanovanja, je pravilno zaključilo, da pravnega interesa za prijavo v predmetni postopek ne izkazuje več.
končanje stečajnega postopka – obrazložitev sklepa o končanju postopka – končno poročilo stečajnega upravitelja – vsebina rednih poročil – višina stroškov stečajnega postopka – odredba – mnenje upniškega odbora
Končno poročilo in sklep o zaključku tega stečajnega postopka mora vsebovati vse pomembne razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj je postopek trajal 20 let in razloge, zaradi katerih je sodišče denarna sredstva unovčene stečajne mase hranilo na računu sodnega depozita. Enako bo moralo sodišče obrazložiti tudi izplačilo drugih stroškov postopka iz sodnega depozita na podlagi odredb sodnika, ki je vodil stečajni postopek. Če glede posamezne vrste izplačanih stroškov sodišče predhodno ni določilo predračuna stroškov, bo moralo izdati še poseben sklep, v katerem bo ugotovilo, v kakšni višini je z odredbo o izplačilu stroškov iz sodnega depozita odredilo izplačilo posamezne vrste stroškov. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti pred končanjem tega specifično vodenega stečajnega postopka spoštovanje načela zakonitosti.
Če bi tožnik navajal, da je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov in bi postavil tak tožbeni zahtevek, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje bi z zamudno sodbo tožniku dosodilo zakonske zamudne obresti od neto zneskov, višji zahtevek pa bi zavrnilo, saj bi bila tožba v tem delu nesklepčna. Višji zahtevek bi bil v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato sodišče ne bi bilo dolžno postaviti roka za odpravo nesklepčnosti, temveč bi višji zahtevek zavrnilo na podlagi 4. odstavka 318. člena ZPP. Takšne nesklepčnosti namreč ne bi bilo možno odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
odločitev o pravdnih stroških - stroškovna odločitev – pravdni stroški – vrednost spora – individualni delovni spori
V individualnih delovnih sporih o sklenitvi, obstoju in prenehanju pogodbe o zaposlitvi se vrednost predmeta določi v znesku zadnjih 6 bruto dohodkov, ki so bili stranki izplačani pred nastankom nagrade.
Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Ker tožeča stranka ni bila tista, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedala pogodbo o zaposlitvi, niso podani pogoji iz navedene določbe za solidarno odgovornost tožene stranke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR) in ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal. S tem je preverjanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi omejeno na presojanje utemeljenosti odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR).