pogodba o finančnem leasingu – odgovornost za dobavo predmeta leasinga – nasprotje med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori – vpliv odpadle kavze na veljavnost pogodbe – kompenzacija – razveza pogodbe – odstop od pogodbe
V primeru nasprotja med splošnimi pogoji in posebnimi dogovori je treba upoštevati slednje.
Bistveni za odločitev o „usodi“ (veljavno sklenjenih) leasing pogodb (morebiten razdor po zakonu ali odstop s strani tožene stranke) sta ugotovitvi, ali je tožena stranka jamčevala za izdobavo predmetov leasinga in kako je ugotovljena neizdobava predmetov vplivala na veljavnost leasing pogodb.
S kompenzacijo je prišlo do zaprtja terjatve tožene stranke do tožeče s premoženjskim ekvivalentom, t.j. zaprtja terjatve dobavitelja do tožene stranke (iz naslova zmanjšane kupnine za predmet leasing pogodb).
ZP-1 člen 67, 67/1, 202c, 202c/1. ZKP člen 88, 88/4.
smiselna uporaba določb zakona o kazenskem postopku – rok – štetje rokov – iztek roka – nadomestitev globe z nalogami v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti – predlog za nadomestitev globe
V zvezi z roki se uporabljajo določila ZKP, ki v 88. členu pojasnjuje način štetja rokov. V 4. odstavku je navedeno, da se izteče rok s potekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka državni praznik, sobota ali nedelja ali kakšen drug dan, ko se pri državnem organu ne dela. Iz te določbe je torej razvidno, da ti dnevi vplivajo le na iztek roka, ne pa tudi na potek roka.
začasna odredba – verjetnost obstoja terjatve – stopnja verjetnosti – obrazloženost sklepa o ugovoru – pomanjkljiva obrazložitev sklepa o začasni odredbi – dokazna ocena – sklicevanje sodišča na trditve in dokaze iz drugih postopkov
Položaj sodišča prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi zelo podoben položaju pritožbenega sodišča, zato so razlogi, ki jih mora oblikovati v zvezi z odločitvijo o ugovoru zoper sklep o izdani začasni odredbi smiselno podobni standardom, ki veljajo za obrazložitev inštančnih sodišč. Vendar pa bi bilo sodišče prve stopnje dolžno v ugovornem postopku „dopolniti“ zelo pomanjkljivo obrazložitev glede verjetnosti terjatve v sklepu o izdani začasni odredbi.
ugovor zoper plačilni nalog – ugovorni razlogi – vrednost spornega predmeta – pravočasnost izpodbijanja vrednosti spornega predmeta – odmera sodne takse
V postopku za plačilo in izterjavo neplačane takse se sodišče prve stopnje ne sme več ukvarjati z vprašanjem, ali je bila v tožbi pravilno označena vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna odmera sodne takse. Z vprašanjem pravilnosti vrednosti spornega predmeta, če bi bila kakorkoli sporna za toženo stranko, bi se moralo sodišče ukvarjati najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1. ZJRM-1 člen 6, 6/1, 6/4.
odločba o prekršku – razumljiv izrek odločbe o prekršku
Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve ter odločilne okoliščine morajo biti kot zakonski znaki prekrška opredeljeni na abstraktni kot tudi na konkretni ravni.
udeležba drugih oseb v pravdi – udeležba intervenienta
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodno odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Tožnik od tretje tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu. Zoper tretjo toženo stranko ima RS neporavnane obveznosti iz naslova neplačevanja davkov. Stransko intervencijo je utemeljevala na okoliščini, da bi v primeru neuspeha tožnika oziroma uspeha tretje toženke njej olajšala možnost poplačila svoje terjatve, ki jo ima do tretje tožene stranke. Intervencijski interes bi RS imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med tretjo toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi vplivala odločitev v konkretni zadevi. RS ima zaradi zapadle in izvršljive terjatve iz naslova neplačanih davkov in prispevkov lahko le dejanski interes, da tretjetoženka zmaga, vendar to ne pomeni, da ima tudi pravni (intervencijski) interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). RS in tretje tožena stranka sta v upniško-dolžniškem razmerju, toda interes upnika, da njegov dolžnik zmaga zato, da bo tako lažje prišel do poplačila svoje terjatve, ne zadostuje za intervencijski interes upnika v predmetni pravdi.
ZFPPIPP člen 199, 199/1. ZGD-1 člen 329, 332. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo – vpis spremembe statuta - vpis spremembe zakonitega zastopnika – pritožba upnika zoper sklep o vpisu spremembe sistema upravljanja
Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.
Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.
Stališče, da se pri določanju preživnine vselej upošteva otroški dodatek, je preseženo. Upoštevati ga je mogoče le v primeru, ko zmožnosti staršev ne omogočajo kritja potreb otroka.
Pri določanju preživnine se ne upoštevajo stroški, ki jih ima preživninski zavezanec zaradi izvrševanja stikov z otrokom.
Sodišče bi moralo upoštevati plačila, ki jih je toženec plačal na račun preživljanja otrok, saj je s tem deloma poravnal svojo preživninsko obveznost.
Kolikor se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, potem sodišče prve stopnje ni dolžno izdelati sodbe z obrazložitvijo skladno s 324. členom ZPP, ampak postane pravnomočna sodba, ki skladno s prvim odstavkom 496. člena ZPP v obrazložitvi vsebuje samo navedbe tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke.
izvedenec – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – dokaz – trditev – dokazovanje trditev – zastaranje – nastanek škode
Odločilen za pretek zastaralnega roka ni sam škodni dogodek, ki je vzrok za nastanek škode, temveč nastanek škode.
Dokaz z izvedencem se izvede, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. Z dokazom z izvedencem se torej preizkuša, ali je s strani stranke postavljena trditev pravilna. Le če je trditev postavljena, se izvede dokaz z izvedencem. Z dokazom z izvedencem se torej ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila redno odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga (prva alineja prvega odstavka 88. člena ZDR) in ponujena nova pogodba o zaposlitvi, ki jo je podpisal. S tem je preverjanje zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi omejeno na presojanje utemeljenosti odpovednega razloga (tretji odstavek 90. člena ZDR).
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077294
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 157, 196, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPPLPS člen 6. ZZK-1 člen 150, 150/1, 248, 248/2.
izvršba na nepremičnino – vpis dolžnikove lastninske pravice – nujno enotno sosporništvo – sosporništvo – zahteva upnika – pasivna legitimacija – napotitev upnika – prekluzivni rok – povračilo pravdnih stroškov
Rok, ki ga je izvršilno sodišče določilo za vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni prekluzivne narave, tožnica pa je svoj interes za vložitev tožbe izkazala tudi z vložitvijo izvršilnega predloga.
Prvi toženec (pravnega naslednik I., p. o., ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik stanovanja), druga toženko (lastnica na podlagi določb Stanovanjskega zakona oziroma pravna naslednica prodajalke po kupoprodajni pogodbi) ter tretji toženec (dolžnik), so enotni in nujni sosporniki, saj je glede na naravo razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je izjema od pravila, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas (prvi odstavek 10. člena ZDR). Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas (54. čl. ZDR). Tožnica je že dne 27. 12. 2010 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto poslovna asistentka direktorja in sicer iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Skladno z veljavno zakonodajo (52., 54. čl. ZDR) tožnica ni mogla nadomestiti začasno odsotnega delavca, če ta delavec za sporno delovno mesto sploh ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je na tem delovnem mestu dejansko nadomestila delavko, ki ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in je bilo to delovno mesto prosto, zato je že pogodba o zaposlitvi z dne 27. 12. 2010 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Tožnica bi ob razporeditvi (premestitvi) z delovnega mesta tajnica uredništva na delovno mesto organizator dnevne priprave programov spremenila tarifno skupino, ker bi bila razporejena iz V. v VI. tarifno skupino, zato je plačilo za dejansko opravljeno delo tožnice treba določiti ob upoštevanju določbe prvega odstavka 19. člena ZSPJS, ki določa, da se javnemu uslužbencu v primeru, če bi bil zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred, kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred.
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V tej zadevi podpis na vročilnici (za sodbo) dokazuje vročitev sodbe toženi stranki. Dokaz nasprotja mora nastopiti tožena stranka. Dokazno breme je na njej, saj je bila ona tista, ki je trdila, da do vročitve ni prišlo. Zgolj z trditvijo, da je mogoče, da ji je bila izročena napačna poštna pošiljka, pa opustitve vročitve sodbe še ni dokazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074564
ZPP člen 286a, 286a/5. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti člen 17, 17/1, 30, 30/1.
prevozna pogodba – sklenitev pogodbe – ustno poslovanje – dogovor o ceni – tovorni list – poškodba blaga – pravočasnost notifikacije škode – CMR konvencija – pravočasna predložitev vloge – dokazna ocena izpovedbe priče – pristranskost priče
Zgolj dejstvo, da je priča 50 % lastnik tožeče stranke, še ne pomeni, da je že oziroma zgolj zaradi tega nekredibilna.
Prejemnik je prekludiran pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zaradi poškodbe, če ob prevzemu pošiljke ne ugotovi tistih poškodb, ki bi jih lahko ugotovil. Poškodbe mora ugotoviti na določen način. Če prejemnik ob prevzemu ne ugovarja, je prevoznik prost odgovornosti za tiste poškodbe pošiljke, ki bi jih prejemnik mogel ugotoviti.