Kolikor se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, potem sodišče prve stopnje ni dolžno izdelati sodbe z obrazložitvijo skladno s 324. členom ZPP, ampak postane pravnomočna sodba, ki skladno s prvim odstavkom 496. člena ZPP v obrazložitvi vsebuje samo navedbe tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074588
ZOR člen 307, 307/1, 479. ZPP člen 458, 458/1.
dokazovanje ustreznosti dobavljenega materiala – nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti – predložitev atesta – stvarne napake – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Nobenega razloga ni, da kvalitete blaga ne bi mogla preizkusiti sama tožena stranka kot kupec pri ustreznem za to specializiranem organu. Da je v taki situaciji običajno dokazovanje ustreznosti oziroma kakovosti dobavljenega blaga s predloženim atestom, ne izhaja niti iz Splošnih uzanc za blagovni promet kot kodificiranih poslovnih običajev, da je bila med pravdnima strankama taka običajna poslovna praksa, pa pritožnica niti ni zatrjevala.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – objektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje domneve – rok za izpolnitev obveznosti – običajni rok izpolnitve – vzpostavljena praksa – redne dobave
Če je tožeča stranka v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 pri toženi stranki naročala blago, ki ji je omogočalo njeno proizvodnjo, tožena stranka pa ji je blago dobavljala in zaračunavala, potem vzpostavljene prakse plačevanja z zamikom, tudi če se je odvijala v obdobju, v katerem so finančni pokazatelji pri tožeči stranki kazali na njeno stanje insolventnosti, ni mogoče šteti za prepovedano in v tem smislu za neupoštevno.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Okoliščine, da tožnika (vodja operative) njegovi podrejeni niso upoštevali kot vodje in da je bila ta funkcija (vodenja) slabo opravljena; da je tožena stranka od tožnika pričakovala večjo inciativnost pri reševanju reklamacij ter vključevanje ostalih sodelavcev v reševanje te problematike; da tožnik ni vzpostavil ustrezne organizacije dela, saj so bili serviserji prepuščeni sami sebi in jim ni bilo potrebno javljati, kje opravljajo delo; da je tožnik dopuščal neustrezno urejenost skladišča in skladiščniku več mesecev ni dajal nobenih navodil idr. zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – predmet dedovanja – terjatve zapustnika
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Če delavec ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga sprejme ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, je obseg sodnega varstva omejen le na presojo utemeljenosti odpovednega razloga, zato so tožnikova zatrjevanja o nepravočasnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kot tudi o neuporabi pravil o odpovedi pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev, nebistvena.
Ker je bila tožniku ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponujena nova pogodba o zaposlitvi za neustrezno zaposlitev, je tožnik upravičen do sorazmernega dela odpravnine glede na določbo 90/4 ZDR.
oporočna sposobnost – oblika oporoke – pravno vprašanje – lastnoročna oporoka – dokazni standardi – objektivno dokazno breme- dokazna ocena
Vprašanje, za kakšno vrsto oporoke gre, je pravno in ne dejansko vprašanje.
Če oporoka ustreza obličnim zahtevam za lastnoročno oporoko, je pravno nepomembno, če sta se priči nanj podpisali v nasprotju s 64. členom ZD.
Pritožniki se sklicujejo tudi na izvedenkino skepso, češ da ne more z gotovostjo „stati za svojim mnenjem.“ Gotovost je filozofsko (spoznavoslovno) nedosegljiv standard. Določena mera skepse (ki jo izraža tudi sama izvedenka) je lastna slehernemu spoznanju. V tej pravdi pa je vendarle zanesljivo to, da so izvedenkine ugotovitve precej bolj verjetne kot ne. Čim pa je tako, pa pravilo o objektivnem dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP nikakor ne more doleteti tožene stranke. Najprej že zato, ker ob izčrpanih razpoložljivih dokazih dokazni standard tolikšne pretežne verjetnosti zadošča in torej ne gre za položaj non liquet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076014
ZTFI člen 206, 241. OZ člen 780, 803. ZPP člen 188, 188/2, 158.
zahtevek za vrnitev delnic – zakonita zastavna pravica – izvedeni finančni instrumenti – pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Borznoposredniška hiša ima zakonito zastavno pravico tudi za terjatve glede nakupa izrednih finančnih instrumentov, če so bili ti kupljeni v zvezi s pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
začasna odredba – dodelitev otroka v vzgojo in varstvo – skupno starševstvo – določitev stikov – izvajanje dokazov – mnenje CSD
Skupno starševstvo lahko obstaja samo v izjemnih razmerjih, ko obstaja sporazum med staršema.
Vegetarijanstvo in ukvarjanje toženke z jogo, v katero naj bi vključevala tudi otroka, vsaj glede na trditveno podlago in priložene listinske dokaze, (še) ne dokazujejo okoliščin, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe.
Ceno urne postavke določajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet inštituta 7. marca 1994. Objavljene so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Smernice predstavljajo materialno pravo za višino urne postavke.
Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
Tožena stranka je svoje trditve o malomarnem neskrbnem ravnanju tožeče stranke temeljila zgolj na prodaji predmetov leasinga pod ceno, ni pa navajala dejstev, ki jih je kot odločilna za presojo v zvezi z ravnanjem tožeče stranke upoštevalo sodišče prve stopnje. Izpovedba priče pa ne more nadomestiti niti širiti trditvene podlage stranke.
Tožnica bi morala zoper izdane sklepe oziroma odločbe tožene stranke, s katerimi so ji bili določeni v spornem obdobju koeficienti za določitev osnovne plače, oziroma procenti nadomestila plače, vložiti ugovor na svet zavoda in šele potem, v kolikor ugovoru ne bi bilo ugodeno, bi imela pravico do vložitve tožbe na sodišče. Seveda pa bi tožnica morala zahtevati spremembo sklepov v delu, ki so bili eventualno napačno določeni. Šele na podlagi spremembe sklepa bi lahko uveljavljala drugačno višino izplačila nadomestila plače, ki ga je prejemala zaradi čakanja na ustrezno delo v posledici priznane III. kategorije invalidnosti.
plačilo sodne takse – odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe – končna odločba – pravnomočna odločitev – potek časa – izdaja plačilnega naloga
Plačilo takse je bilo odloženo do izdaje končne odločbe oziroma do pravnomočnosti postopka. Končna odločba je, glede na vsebino ZPP, lahko mišljena le pravnomočna odločitev, izdana v rednem postopku, oziroma odločba, ki je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
Zaključek o prepoznem grajanju napak je za tožečo stranko pomenilo “sodbo presenečenja”. Pred sodiščem prve stopnje namreč ni imela možnosti izkoristiti pravico do izjave o tem, katera dejstva (konkretno pravočasnost grajanja) bo sodišče prve stopnje štelo kot pravno odločilna.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Namen dolžnice, da se nad njo začet stečajni postopek čim prej konča z odpustom njenih dolgov do upnikov in da je obdobje omejitve njene poslovne sposobnosti v stečaju čim krajše, je v koliziji z interesi upnikov.