Ni sporno, da izvedenec izvedenskega dela ni opravil v določenem 30 dnevnem roku. Neupravičena prekoračitev roka za izdelavo izvedenskega dela pa v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča glede na težo kršitve ter opisane okoliščine utemeljuje izrek denarne kazni v višini 300,00 EUR.
STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0077294
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 157, 196, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2. ZPPLPS člen 6. ZZK-1 člen 150, 150/1, 248, 248/2.
izvršba na nepremičnino – vpis dolžnikove lastninske pravice – nujno enotno sosporništvo – sosporništvo – zahteva upnika – pasivna legitimacija – napotitev upnika – prekluzivni rok – povračilo pravdnih stroškov
Rok, ki ga je izvršilno sodišče določilo za vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ, ni prekluzivne narave, tožnica pa je svoj interes za vložitev tožbe izkazala tudi z vložitvijo izvršilnega predloga.
Prvi toženec (pravnega naslednik I., p. o., ki je v zemljiški knjigi vknjižen kot lastnik stanovanja), druga toženko (lastnica na podlagi določb Stanovanjskega zakona oziroma pravna naslednica prodajalke po kupoprodajni pogodbi) ter tretji toženec (dolžnik), so enotni in nujni sosporniki, saj je glede na naravo razmerja spor mogoče rešiti samo na enak način za vse.
Tožena stranka je svoje trditve o malomarnem neskrbnem ravnanju tožeče stranke temeljila zgolj na prodaji predmetov leasinga pod ceno, ni pa navajala dejstev, ki jih je kot odločilna za presojo v zvezi z ravnanjem tožeče stranke upoštevalo sodišče prve stopnje. Izpovedba priče pa ne more nadomestiti niti širiti trditvene podlage stranke.
osebni stečaj – odpust obveznosti – dolžina preizkusnega obdobja
Namen dolžnice, da se nad njo začet stečajni postopek čim prej konča z odpustom njenih dolgov do upnikov in da je obdobje omejitve njene poslovne sposobnosti v stečaju čim krajše, je v koliziji z interesi upnikov.
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V tej zadevi podpis na vročilnici (za sodbo) dokazuje vročitev sodbe toženi stranki. Dokaz nasprotja mora nastopiti tožena stranka. Dokazno breme je na njej, saj je bila ona tista, ki je trdila, da do vročitve ni prišlo. Zgolj z trditvijo, da je mogoče, da ji je bila izročena napačna poštna pošiljka, pa opustitve vročitve sodbe še ni dokazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074564
ZPP člen 286a, 286a/5. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti člen 17, 17/1, 30, 30/1.
prevozna pogodba – sklenitev pogodbe – ustno poslovanje – dogovor o ceni – tovorni list – poškodba blaga – pravočasnost notifikacije škode – CMR konvencija – pravočasna predložitev vloge – dokazna ocena izpovedbe priče – pristranskost priče
Zgolj dejstvo, da je priča 50 % lastnik tožeče stranke, še ne pomeni, da je že oziroma zgolj zaradi tega nekredibilna.
Prejemnik je prekludiran pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zaradi poškodbe, če ob prevzemu pošiljke ne ugotovi tistih poškodb, ki bi jih lahko ugotovil. Poškodbe mora ugotoviti na določen način. Če prejemnik ob prevzemu ne ugovarja, je prevoznik prost odgovornosti za tiste poškodbe pošiljke, ki bi jih prejemnik mogel ugotoviti.
oporočna sposobnost – oblika oporoke – pravno vprašanje – lastnoročna oporoka – dokazni standardi – objektivno dokazno breme- dokazna ocena
Vprašanje, za kakšno vrsto oporoke gre, je pravno in ne dejansko vprašanje.
Če oporoka ustreza obličnim zahtevam za lastnoročno oporoko, je pravno nepomembno, če sta se priči nanj podpisali v nasprotju s 64. členom ZD.
Pritožniki se sklicujejo tudi na izvedenkino skepso, češ da ne more z gotovostjo „stati za svojim mnenjem.“ Gotovost je filozofsko (spoznavoslovno) nedosegljiv standard. Določena mera skepse (ki jo izraža tudi sama izvedenka) je lastna slehernemu spoznanju. V tej pravdi pa je vendarle zanesljivo to, da so izvedenkine ugotovitve precej bolj verjetne kot ne. Čim pa je tako, pa pravilo o objektivnem dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP nikakor ne more doleteti tožene stranke. Najprej že zato, ker ob izčrpanih razpoložljivih dokazih dokazni standard tolikšne pretežne verjetnosti zadošča in torej ne gre za položaj non liquet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076014
ZTFI člen 206, 241. OZ člen 780, 803. ZPP člen 188, 188/2, 158.
zahtevek za vrnitev delnic – zakonita zastavna pravica – izvedeni finančni instrumenti – pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Borznoposredniška hiša ima zakonito zastavno pravico tudi za terjatve glede nakupa izrednih finančnih instrumentov, če so bili ti kupljeni v zvezi s pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
Kolikor se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, potem sodišče prve stopnje ni dolžno izdelati sodbe z obrazložitvijo skladno s 324. členom ZPP, ampak postane pravnomočna sodba, ki skladno s prvim odstavkom 496. člena ZPP v obrazložitvi vsebuje samo navedbe tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Med utemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ZDR v 1. alinei prvega odstavka 88. člena določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).
Vrhovno sodišče RS je v več odločbah sprejelo stališče, da mora delodajalec dokazati, da obstojijo ekonomski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični in ne le navidezni. Ni mu pa potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ter dokazovati njihove potrebnosti, saj tovrstnih odločitev, razen glede njihovega dejanskega obstoja, sodišče ne presoja. To pomeni, da je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je zaradi navedenih razlogov prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071489
ZZZDR člen 52. ZOdvT člen 19.
posredovanje pri nakupu stanovanja – nalog za posredovanje – plačilo provizije – izpodbijanje veljavnosti naloga – pogodba o posredovanju – stroški postopka – ponovljen postopek
Toženec je podpisal nalog za posredovanje, s katerim se je zavezal plačati provizijo. Nalog velja kot pogodba, dokler veljavnost naloga ni izpodbita. Veljavnost se izpodbija s tožbo. Ugovor za izpodbijanje ne zadošča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove – ustrezna zaposlitev - odpravnina
Dejstvo, da je tožnica morala tudi po odpovedani pogodbi o zaposlitvi še naprej opravljati dela in naloge, kot jih je opravljala na prejšnjem delovnem mestu vodja kadrovske službe, pomeni, da je delodajalec delovno mesto le preimenoval, dela pa so v bistvenem ostala enaka. V kolikor je namreč tožnica še naprej opravljala dela (ali večino del), kot jih je opravljala na prejšnjem delovnem mestu, pa čeprav formalno na drugače imenovanem delovnem mestu, ni mogoče zaključiti, da je prenehala potreba po njenem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato ni obstajal utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Tretji odstavek 90. člena ZDR med drugim pri kriteriju ustreznosti zaposlitve izrecno določa, da je ustrezna zaposlitev le takšna, za katero se zahteva enaka stopnja strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela, za katerega je imel delavec sklenjeno prejšnjo pogodbo o zaposlitvi. Po prejšnji pogodbi o zaposlitvi na delovnem mestu vodja kadrovske službe, ki ga je zasedala tožnica, se je zahtevala VII. stopnja strokovne izobrazbe. Tožnici je bila ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ponujena v podpis nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto samostojnega kadrovskega referenta, za katerega se je zahtevala VI. stopnja strokovne izobrazbe, zato je bila ponudba nove zaposlitve neustrezna.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka je predlagala zaslišanje več prič, torej je smiselno zahtevala izvedbo naroka, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se temu odrekla. Poziv, ki ga sodišče pošilja strankam, naj sporočijo, ali zahtevajo izvedbo naroka, je bil vročen zgolj toženi stranki, ki izvedbe naroka ni zahtevala. Glede na opisano stanje spisa bi sodišče torej narok moralo izvesti.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – predmet dedovanja – terjatve zapustnika
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - litispendenca
Pravno odločilna je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP).
Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).
Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).
udeležba drugih oseb v pravdi – udeležba intervenienta
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodno odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Tožnik od tretje tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu. Zoper tretjo toženo stranko ima RS neporavnane obveznosti iz naslova neplačevanja davkov. Stransko intervencijo je utemeljevala na okoliščini, da bi v primeru neuspeha tožnika oziroma uspeha tretje toženke njej olajšala možnost poplačila svoje terjatve, ki jo ima do tretje tožene stranke. Intervencijski interes bi RS imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med tretjo toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi vplivala odločitev v konkretni zadevi. RS ima zaradi zapadle in izvršljive terjatve iz naslova neplačanih davkov in prispevkov lahko le dejanski interes, da tretjetoženka zmaga, vendar to ne pomeni, da ima tudi pravni (intervencijski) interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). RS in tretje tožena stranka sta v upniško-dolžniškem razmerju, toda interes upnika, da njegov dolžnik zmaga zato, da bo tako lažje prišel do poplačila svoje terjatve, ne zadostuje za intervencijski interes upnika v predmetni pravdi.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50.
stroški prevoza na delo in z dela
Tožnikov zahtevek na plačilo stroškov prevoza na delo in z dela je utemeljen, kljub temu da je v pisnem sporazumu med strankama navedeno, da delavec nima več nobenih denarnih zahtevkov za nazaj do delodajalca. Sporazum ne vsebuje eksplicitne izjave tožnika, da se odpoveduje pravici do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, pri čemer gre za pravico, ki je določena z zakonom.