izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – objektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje domneve – rok za izpolnitev obveznosti – običajni rok izpolnitve – vzpostavljena praksa – redne dobave
Če je tožeča stranka v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 pri toženi stranki naročala blago, ki ji je omogočalo njeno proizvodnjo, tožena stranka pa ji je blago dobavljala in zaračunavala, potem vzpostavljene prakse plačevanja z zamikom, tudi če se je odvijala v obdobju, v katerem so finančni pokazatelji pri tožeči stranki kazali na njeno stanje insolventnosti, ni mogoče šteti za prepovedano in v tem smislu za neupoštevno.
Kolikor se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, potem sodišče prve stopnje ni dolžno izdelati sodbe z obrazložitvijo skladno s 324. členom ZPP, ampak postane pravnomočna sodba, ki skladno s prvim odstavkom 496. člena ZPP v obrazložitvi vsebuje samo navedbe tožbenih zahtevkov in dejstev, na katere stranke opirajo zahtevke.
V obravnavani zadevi je tožena stranka le zavarovalnica, katere morebitna odgovornost do tožnika ne izhaja iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor, za katerega bi bilo stvarno pristojno delovno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074588
ZOR člen 307, 307/1, 479. ZPP člen 458, 458/1.
dokazovanje ustreznosti dobavljenega materiala – nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti – predložitev atesta – stvarne napake – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Nobenega razloga ni, da kvalitete blaga ne bi mogla preizkusiti sama tožena stranka kot kupec pri ustreznem za to specializiranem organu. Da je v taki situaciji običajno dokazovanje ustreznosti oziroma kakovosti dobavljenega blaga s predloženim atestom, ne izhaja niti iz Splošnih uzanc za blagovni promet kot kodificiranih poslovnih običajev, da je bila med pravdnima strankama taka običajna poslovna praksa, pa pritožnica niti ni zatrjevala.
izvedenec – dokazovanje z izvedencem – dejstvo – dokaz – trditev – dokazovanje trditev – zastaranje – nastanek škode
Odločilen za pretek zastaralnega roka ni sam škodni dogodek, ki je vzrok za nastanek škode, temveč nastanek škode.
Dokaz z izvedencem se izvede, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje. Z dokazom z izvedencem se torej preizkuša, ali je s strani stranke postavljena trditev pravilna. Le če je trditev postavljena, se izvede dokaz z izvedencem. Z dokazom z izvedencem se torej ne more nadomestiti pomanjkljivih trditev.
dodatni sklep o dedovanju – dopolnilni sklep o dedovanju – predmet dedovanja – terjatve zapustnika
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je predviden za takoimenovano pozneje najdeno premoženje, to je premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini, vendar pa v konkretnem primeru sodišče pritožb dedinj ni štelo kot predlogov za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, pač pa kot predloga za izdajo dopolnilnega sklepa o dedovanju. Takšen sklep je mogoče izdati tudi v zapuščinskem postopku, kadar gre za situacijo, ko sodišče v sklep o dedovanju ni vključilo vsega, do izdaje sklepa o dedovanju znanega premoženja.
Zmotno je stališče prvostopenjskega sodišča, do terjatve zapustnika ne morejo biti predmet dedovanja. V skladu z 2. členom ZD se dedujejo stvari in pravice, pravice pa so tudi pravice iz obligacijskih razmerij (le nekatera obligacijska razmerja se ne morejo dedovati, niti na pasivni niti na aktivni strani).
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas je izjema od pravila, da se pogodbe o zaposlitvi sklepajo za nedoločen čas (prvi odstavek 10. člena ZDR). Če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, se šteje, da je sklenjena za nedoločen čas (54. čl. ZDR). Tožnica je že dne 27. 12. 2010 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za delovno mesto poslovna asistentka direktorja in sicer iz razloga nadomeščanja začasno odsotnega delavca. Skladno z veljavno zakonodajo (52., 54. čl. ZDR) tožnica ni mogla nadomestiti začasno odsotnega delavca, če ta delavec za sporno delovno mesto sploh ni imel sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožnica je na tem delovnem mestu dejansko nadomestila delavko, ki ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo in je bilo to delovno mesto prosto, zato je že pogodba o zaposlitvi z dne 27. 12. 2010 transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - SODNI REGISTER
VSC0003322
ZFPPIPP člen 429, 432, 439. ZPP člen 343, 343/1. ZSReg člen 36.
nedovoljena pritožba - izbris družbe iz sodnega registra - udeleženec postopka - ugovor proti sklepu o začetku izbrisa
Ker se po določbi 432. člena ZFPPIPP, kot jo je pravilno uporabilo sodišče prve stopnje, upnik šteje med udeležence postopka izbrisa družbe nad katero se vodi postopek izbrisa le, če vloži ugovor proti sklepu o začetku izbrisa, po določbi drugega odstavka 439. člena ZFPPIPP pa lahko proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga vloži pritožbo udeleženec postopka, torej le upnik, ki je vložil ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da upnik, ki takšnega ugovora ni vložil, tudi pritožbe zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga ne more vložiti.
začasna odredba – vrsta začasne odredbe – ustreznost začasne odredbe – namen zavarovana
Če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe.
oporočna sposobnost – oblika oporoke – pravno vprašanje – lastnoročna oporoka – dokazni standardi – objektivno dokazno breme- dokazna ocena
Vprašanje, za kakšno vrsto oporoke gre, je pravno in ne dejansko vprašanje.
Če oporoka ustreza obličnim zahtevam za lastnoročno oporoko, je pravno nepomembno, če sta se priči nanj podpisali v nasprotju s 64. členom ZD.
Pritožniki se sklicujejo tudi na izvedenkino skepso, češ da ne more z gotovostjo „stati za svojim mnenjem.“ Gotovost je filozofsko (spoznavoslovno) nedosegljiv standard. Določena mera skepse (ki jo izraža tudi sama izvedenka) je lastna slehernemu spoznanju. V tej pravdi pa je vendarle zanesljivo to, da so izvedenkine ugotovitve precej bolj verjetne kot ne. Čim pa je tako, pa pravilo o objektivnem dokaznem bremenu iz 215. člena ZPP nikakor ne more doleteti tožene stranke. Najprej že zato, ker ob izčrpanih razpoložljivih dokazih dokazni standard tolikšne pretežne verjetnosti zadošča in torej ne gre za položaj non liquet.
OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076014
ZTFI člen 206, 241. OZ člen 780, 803. ZPP člen 188, 188/2, 158.
zahtevek za vrnitev delnic – zakonita zastavna pravica – izvedeni finančni instrumenti – pogodba o gospodarjenju z vrednostnimi papirji – umik tožbe – nasprotovanje umiku tožbe
Borznoposredniška hiša ima zakonito zastavno pravico tudi za terjatve glede nakupa izrednih finančnih instrumentov, če so bili ti kupljeni v zvezi s pogodbo o gospodarjenju z vrednostnimi papirji.
udeležba drugih oseb v pravdi – udeležba intervenienta
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, če je intervenient do stranke, ki se ji hoče pridružiti, v takšnem pravnem razmerju, da bi neugodno odločba vplivala na razmerje med njima. Obstajati mora vsebinska zveza med konkretnim razmerjem stranskega intervenienta s stranko, ki se ji hoče pridružiti in konkretnim razmerjem pravdnih strank, ki se obravnava v pravdi. Ti dve razmerji morata biti po vsebini soodvisni. Kdaj sta in kakšna je vsebina njune soodvisnosti, določa materialno pravo.
Tožnik od tretje tožene stranke zahteva plačilo odškodnine zaradi nezgode pri delu. Zoper tretjo toženo stranko ima RS neporavnane obveznosti iz naslova neplačevanja davkov. Stransko intervencijo je utemeljevala na okoliščini, da bi v primeru neuspeha tožnika oziroma uspeha tretje toženke njej olajšala možnost poplačila svoje terjatve, ki jo ima do tretje tožene stranke. Intervencijski interes bi RS imela le v primeru, če bi trdila in z verjetnostjo dokazala, da med tretjo toženo stranko in njo obstaja določeno materialnopravno razmerje, na katerega bi vplivala odločitev v konkretni zadevi. RS ima zaradi zapadle in izvršljive terjatve iz naslova neplačanih davkov in prispevkov lahko le dejanski interes, da tretjetoženka zmaga, vendar to ne pomeni, da ima tudi pravni (intervencijski) interes, ki je potreben za dovolitev intervencije (prvi odstavek 199. člena ZPP). RS in tretje tožena stranka sta v upniško-dolžniškem razmerju, toda interes upnika, da njegov dolžnik zmaga zato, da bo tako lažje prišel do poplačila svoje terjatve, ne zadostuje za intervencijski interes upnika v predmetni pravdi.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka je predlagala zaslišanje več prič, torej je smiselno zahtevala izvedbo naroka, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se temu odrekla. Poziv, ki ga sodišče pošilja strankam, naj sporočijo, ali zahtevajo izvedbo naroka, je bil vročen zgolj toženi stranki, ki izvedbe naroka ni zahtevala. Glede na opisano stanje spisa bi sodišče torej narok moralo izvesti.
Ceno urne postavke določajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet inštituta 7. marca 1994. Objavljene so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Smernice predstavljajo materialno pravo za višino urne postavke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075954
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – napad s sekiro – soprispevek – identično dejansko stanje
Ker iz izreka navedene pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da je toženec kaznivo dejanje hude telesne poškodbe storil v besu, ker ga je tožnica hudo žalila, s sekiro v rokah skočila proti njemu in nekajkrat z njo tudi zamahnila proti njemu, je sodišče prve stopnje povsem pravilno in skladno s 14. členom ZPP zaključilo, da je tožnica prispevala k nastanku škode, njen prispevek pa je tudi povsem pravilno ocenilo na ½, saj bi se v primeru, da se tožnica ne bi približala tožencu s sekiro v rokah in z njo ne bi zamahnila proti tožencu, njun prepir zaključil drugače, brez poškodbe tožnice.
Iz izreka pravnomočne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da je bila tožnica tista, ki je toženca brez njegove krivde prva napadla s tem, ko je s sekiro v rokah skočila proti njemu in proti njemu s sekiro tudi nekajkrat zamahnila. Zato glede na okoliščine konkretnega primera, ko je tožnica prva s sekiro napadla toženca, ne bi bilo pravično, če bi tožnica prejela odškodnino za strah ob tem dogodku in ji zato odškodnina iz tega naslova ne pripada.
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075943
ZDen člen 88. ZPVAS člen 2, 2/1, 2/3, 7. ZPP člen 76, 76/3, 80, 157, 196, 285. ZZK-1 člen 243, 244, 244/1.
agrarna skupnost – ničnost pogodbe - izbrisna tožba – materialno procesno vodstvo - priznanje lastnosti stranke – pravdni stroški – pripoznanje tožbenega zahtevka
Agrarni skupnosti se lahko prizna lastnost stranke po tretjem odstavku 76. člena ZPP.
Sodišče mora pri odločanju ostati v mejah postavljenega tožbenega zahtevka. Čeprav je tožeča stranka po materialnem pravu upravičena do česa drugega, stranki ne sme predlagati spremembe tožbenega zahtevka.
plačilo sodne takse – odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe – končna odločba – pravnomočna odločitev – potek časa – izdaja plačilnega naloga
Plačilo takse je bilo odloženo do izdaje končne odločbe oziroma do pravnomočnosti postopka. Končna odločba je, glede na vsebino ZPP, lahko mišljena le pravnomočna odločitev, izdana v rednem postopku, oziroma odločba, ki je ni mogoče izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi.
Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
Pravni standard „korist otroka“ je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin primera. Sodišče pri tem ni upoštevalo zgolj želje otroka in doseženega soglasja obeh staršev glede tega, komu naj se dodeli otrok v varstvo in vzgojo, ampak je preizkušalo tudi, ali je to v skladu z interesom otroka, pri čemer mu je bilo v oporo mnenje CSD.