ZFPPIPP člen 199, 199/1. ZGD-1 člen 329, 332. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo – vpis spremembe statuta - vpis spremembe zakonitega zastopnika – pritožba upnika zoper sklep o vpisu spremembe sistema upravljanja
Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.
Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.
končanje stečajnega postopka – obrazložitev sklepa o končanju postopka – končno poročilo stečajnega upravitelja – vsebina rednih poročil – višina stroškov stečajnega postopka – odredba – mnenje upniškega odbora
Končno poročilo in sklep o zaključku tega stečajnega postopka mora vsebovati vse pomembne razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj je postopek trajal 20 let in razloge, zaradi katerih je sodišče denarna sredstva unovčene stečajne mase hranilo na računu sodnega depozita. Enako bo moralo sodišče obrazložiti tudi izplačilo drugih stroškov postopka iz sodnega depozita na podlagi odredb sodnika, ki je vodil stečajni postopek. Če glede posamezne vrste izplačanih stroškov sodišče predhodno ni določilo predračuna stroškov, bo moralo izdati še poseben sklep, v katerem bo ugotovilo, v kakšni višini je z odredbo o izplačilu stroškov iz sodnega depozita odredilo izplačilo posamezne vrste stroškov. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti pred končanjem tega specifično vodenega stečajnega postopka spoštovanje načela zakonitosti.
zavrženje tožbe – poprava napačne označbe tožene stranke – sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Po določbi 37. člena ZDSS-1 lahko delavec do konca poravnalnega naroka, oziroma če ni poravnalnega naroka, do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo spremeni navedbo tožene stranke, če je zaradi očitne pomote v tožbi napačno navedel toženo stranko. V tem individualnem delovnem sporu je tožnik kot toženo stranko navedel določeno ministrstvo, namesto pravilno Republika Slovenija. Navedeno napačno označbo pa bi lahko tožnik, ki je delavec, ki v tem sporu uveljavlja sodno varstvo zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, popravil vse do konca poravnalnega naroka, oziroma v kolikor ta ne bi bil izveden do sprejema dokaznega sklepa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zaradi navedenega tožnikove tožbe ni mogoče zavreči, ampak je treba uporabiti določbo 37. člena ZDSS-1 in določbo 19. člena ZDSS-1, ki določa, da se v postopku pri delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki urejajo pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker ZDSS-1 navedeno vprašanje ureja drugače, je potrebno uporabiti določbe ZDSS-1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Med utemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ZDR v 1. alinei prvega odstavka 88. člena določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).
Vrhovno sodišče RS je v več odločbah sprejelo stališče, da mora delodajalec dokazati, da obstojijo ekonomski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični in ne le navidezni. Ni mu pa potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ter dokazovati njihove potrebnosti, saj tovrstnih odločitev, razen glede njihovega dejanskega obstoja, sodišče ne presoja. To pomeni, da je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je zaradi navedenih razlogov prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071489
ZZZDR člen 52. ZOdvT člen 19.
posredovanje pri nakupu stanovanja – nalog za posredovanje – plačilo provizije – izpodbijanje veljavnosti naloga – pogodba o posredovanju – stroški postopka – ponovljen postopek
Toženec je podpisal nalog za posredovanje, s katerim se je zavezal plačati provizijo. Nalog velja kot pogodba, dokler veljavnost naloga ni izpodbita. Veljavnost se izpodbija s tožbo. Ugovor za izpodbijanje ne zadošča.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla vsebinsko in ne le navidezno reorganizacijo, v okviru katere so bila dela tožničinega dotedanjega delovnega mesta prerazporejena na sodelavko. V posledici take reorganizacije je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala, zato je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
Glede na neustrezno komunikacijo med staršema in potrebo po postopnem vzpostavljanju stikov, upoštevajoč otrokovo starost, ni razlogov, da bi bil obseg stikov širši od določenega.
Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna in ker je bilo ugotovljeno, da zna toženec vzpostaviti z otrokom kvaliteten odnos v času stika, je v otrokovo korist, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njene bolezni, nadomesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074588
ZOR člen 307, 307/1, 479. ZPP člen 458, 458/1.
dokazovanje ustreznosti dobavljenega materiala – nepravilna izpolnitev pogodbenih obveznosti – predložitev atesta – stvarne napake – spor majhne vrednosti – nedovoljen pritožbeni razlog
Nobenega razloga ni, da kvalitete blaga ne bi mogla preizkusiti sama tožena stranka kot kupec pri ustreznem za to specializiranem organu. Da je v taki situaciji običajno dokazovanje ustreznosti oziroma kakovosti dobavljenega blaga s predloženim atestom, ne izhaja niti iz Splošnih uzanc za blagovni promet kot kodificiranih poslovnih običajev, da je bila med pravdnima strankama taka običajna poslovna praksa, pa pritožnica niti ni zatrjevala.
Ceno urne postavke določajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet inštituta 7. marca 1994. Objavljene so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Smernice predstavljajo materialno pravo za višino urne postavke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075954
ZPP člen 14. OZ člen 171, 179, 179/1.
odškodninska odgovornost – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – vezanost na kazensko obsodilno sodbo – napad s sekiro – soprispevek – identično dejansko stanje
Ker iz izreka navedene pravnomočne kazenske sodbe izhaja, da je toženec kaznivo dejanje hude telesne poškodbe storil v besu, ker ga je tožnica hudo žalila, s sekiro v rokah skočila proti njemu in nekajkrat z njo tudi zamahnila proti njemu, je sodišče prve stopnje povsem pravilno in skladno s 14. členom ZPP zaključilo, da je tožnica prispevala k nastanku škode, njen prispevek pa je tudi povsem pravilno ocenilo na ½, saj bi se v primeru, da se tožnica ne bi približala tožencu s sekiro v rokah in z njo ne bi zamahnila proti tožencu, njun prepir zaključil drugače, brez poškodbe tožnice.
Iz izreka pravnomočne sodbe kazenskega sodišča izhaja, da je bila tožnica tista, ki je toženca brez njegove krivde prva napadla s tem, ko je s sekiro v rokah skočila proti njemu in proti njemu s sekiro tudi nekajkrat zamahnila. Zato glede na okoliščine konkretnega primera, ko je tožnica prva s sekiro napadla toženca, ne bi bilo pravično, če bi tožnica prejela odškodnino za strah ob tem dogodku in ji zato odškodnina iz tega naslova ne pripada.
izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju – objektivni pogoj izpodbijanja – izpodbijanje domneve – rok za izpolnitev obveznosti – običajni rok izpolnitve – vzpostavljena praksa – redne dobave
Če je tožeča stranka v letih 2005, 2006, 2007 in 2008 pri toženi stranki naročala blago, ki ji je omogočalo njeno proizvodnjo, tožena stranka pa ji je blago dobavljala in zaračunavala, potem vzpostavljene prakse plačevanja z zamikom, tudi če se je odvijala v obdobju, v katerem so finančni pokazatelji pri tožeči stranki kazali na njeno stanje insolventnosti, ni mogoče šteti za prepovedano in v tem smislu za neupoštevno.
Vročilnica je listina o vročitvi in je javna listina. Kot takšna dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa. V tej zadevi podpis na vročilnici (za sodbo) dokazuje vročitev sodbe toženi stranki. Dokaz nasprotja mora nastopiti tožena stranka. Dokazno breme je na njej, saj je bila ona tista, ki je trdila, da do vročitve ni prišlo. Zgolj z trditvijo, da je mogoče, da ji je bila izročena napačna poštna pošiljka, pa opustitve vročitve sodbe še ni dokazala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074564
ZPP člen 286a, 286a/5. Konvencija o pogodbi za mednarodni prevoz blaga po cesti člen 17, 17/1, 30, 30/1.
prevozna pogodba – sklenitev pogodbe – ustno poslovanje – dogovor o ceni – tovorni list – poškodba blaga – pravočasnost notifikacije škode – CMR konvencija – pravočasna predložitev vloge – dokazna ocena izpovedbe priče – pristranskost priče
Zgolj dejstvo, da je priča 50 % lastnik tožeče stranke, še ne pomeni, da je že oziroma zgolj zaradi tega nekredibilna.
Prejemnik je prekludiran pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zaradi poškodbe, če ob prevzemu pošiljke ne ugotovi tistih poškodb, ki bi jih lahko ugotovil. Poškodbe mora ugotoviti na določen način. Če prejemnik ob prevzemu ne ugovarja, je prevoznik prost odgovornosti za tiste poškodbe pošiljke, ki bi jih prejemnik mogel ugotoviti.
Solidarna odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavca do delodajalca prevzemnika je določena v četrtem odstavku 73. člena ZDR. Delodajalec prenosnik je skupaj z delodajalcem prevzemnikom solidarno odgovoren za terjatve delavcev, nastale do datuma prenosa, ter za terjatve, nastale zaradi odpovedi delavca, če so se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšale pravice iz pogodbe. Ker tožeča stranka ni bila tista, ki je zaradi poslabšanja pogojev odpovedala pogodbo o zaposlitvi, niso podani pogoji iz navedene določbe za solidarno odgovornost tožene stranke.
V obravnavani zadevi je tožena stranka le zavarovalnica, katere morebitna odgovornost do tožnika ne izhaja iz delovnega razmerja, zato ne gre za spor, za katerega bi bilo stvarno pristojno delovno sodišče.
Zaključek o prepoznem grajanju napak je za tožečo stranko pomenilo “sodbo presenečenja”. Pred sodiščem prve stopnje namreč ni imela možnosti izkoristiti pravico do izjave o tem, katera dejstva (konkretno pravočasnost grajanja) bo sodišče prve stopnje štelo kot pravno odločilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
začasna odredba – vrsta začasne odredbe – ustreznost začasne odredbe – namen zavarovana
Če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe.