Ker sodišče postavi začasnega zastopnika tožencu na tožnikov predlog, je tudi jasno, da gre za stroške, ki so posledica tožnikovega procesnega dejanja, čeprav je razlog za postavitev začasnega zastopnika (praviloma) na toženčevi strani. Stroške začasnega zastopanja lahko tožnik uveljavlja ob zaključku pravde, skupaj z ostalimi, za pravdo potrebnimi stroški, če s tožbo uspe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je z viličarjem uskladiščeval štiri papirne zvitke enega na drugega in sicer tako, da je najprej uskladiščil dva papirna zavitka, nato pa še dva zavitka. Ob uskladiščevanju zadnjih dveh zavitkov je zaradi nepazljivega ravnanja z viličarjem z zgornjim zavitkom poškodoval vodovodno cev, ki je počila in poplavila skladiščne prostore, s čimer delodajalcu povzročil veliko premoženjsko škodo, prav tako pa je ogrozil svoje zdravje in zdravje ostalih zaposlenih. Očitano ravnanje lahko predstavlja hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 2. alinee 1. odst. 111. člena ZDR.
ZDR člen 6, 6/1, 41, 41/1, 179, 179/1, 184, 184/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – diskriminacija – neenaka obravnava – članstvo v sindikatu
Tožniki (člani izvršilnega odbora sindikata pri toženi stranki) so bili diskriminirani zaradi njihovega sindikalnega delovanja, saj jih je tožena stranka obravnavala drugače kot nekatere druge člane izvršilnega odbora in za to ni imela utemeljenega razloga. Tožnikom je namreč dvakrat neutemeljeno odpovedala pogodbe o zaposlitvi, nato jih je na podlagi pravnomočnih sodb z dopisom pozvala nazaj na delo, vendar jim dela ni zagotavljala že štiri leta, čeprav jim je izplačevala nadomestilo plače. Tožena stranka ni dokazala, da čakanje na delo ni bilo diskriminatorno odrejeno, zato je ravnala v nasprotju s 1. odstavkom 6. člena ZDR o prepovedi diskriminacije in povračilnih ukrepov, med drugim tudi zaradi članstva v sindikatu, zato je podana njena odškodninska odgovornost po 2. odstavku 184. člena ZDR za škodo, ki jo je tožnikom povzročila s kršenjem pravic iz delovnega razmerja .
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – prijava udeležbe – predlog za prijavo udeležbe – pravni interes – lastništvo stanovanja
Predlagateljica je svoji vlogi, s katero je prijavila udeležbo, priložila verigo listin, vendar pa je sodišče prve stopnje na podlagi predložene dokumentacije pravilno ugotovilo, da pritožnica ni več lastnica stanovanja, na katerem zahteva vzpostavitev etažne lastnine in vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ker ni več lastnica predmetnega stanovanja, je pravilno zaključilo, da pravnega interesa za prijavo v predmetni postopek ne izkazuje več.
začasna odredba – vrsta začasne odredbe – ustreznost začasne odredbe – namen zavarovana
Če predlagatelj predlaga katero od začasnih odredb, ki v zakonu niso naštete, mora sodišče opraviti preizkus ustreznosti predlagane začasne odredbe v luči namena zavarovanja, ki naj se doseže z izdajo začasne odredbe.
Ceno urne postavke določajo Smernice za oblikovanje cen revizijskih storitev, ki jih je na podlagi 6. člena Zakona o revidiranju in 8. člena Statuta slovenskega inštituta za revizijo sprejel svet inštituta 7. marca 1994. Objavljene so na spletni strani Slovenskega inštituta za revizijo. Smernice predstavljajo materialno pravo za višino urne postavke.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Okoliščine, da tožnika (vodja operative) njegovi podrejeni niso upoštevali kot vodje in da je bila ta funkcija (vodenja) slabo opravljena; da je tožena stranka od tožnika pričakovala večjo inciativnost pri reševanju reklamacij ter vključevanje ostalih sodelavcev v reševanje te problematike; da tožnik ni vzpostavil ustrezne organizacije dela, saj so bili serviserji prepuščeni sami sebi in jim ni bilo potrebno javljati, kje opravljajo delo; da je tožnik dopuščal neustrezno urejenost skladišča in skladiščniku več mesecev ni dajal nobenih navodil idr. zadostujejo za ugotovitev, da je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Če bi tožnik navajal, da je upravičen do zakonskih zamudnih obresti od bruto zneskov in bi postavil tak tožbeni zahtevek, to ne bi bila ovira za izdajo zamudne sodbe. Sodišče prve stopnje bi z zamudno sodbo tožniku dosodilo zakonske zamudne obresti od neto zneskov, višji zahtevek pa bi zavrnilo, saj bi bila tožba v tem delu nesklepčna. Višji zahtevek bi bil v nasprotju z veljavno zakonodajo, zato sodišče ne bi bilo dolžno postaviti roka za odpravo nesklepčnosti, temveč bi višji zahtevek zavrnilo na podlagi 4. odstavka 318. člena ZPP. Takšne nesklepčnosti namreč ne bi bilo možno odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka.
Ni sporno, da izvedenec izvedenskega dela ni opravil v določenem 30 dnevnem roku. Neupravičena prekoračitev roka za izdelavo izvedenskega dela pa v obravnavani zadevi po oceni pritožbenega sodišča glede na težo kršitve ter opisane okoliščine utemeljuje izrek denarne kazni v višini 300,00 EUR.
končanje stečajnega postopka – obrazložitev sklepa o končanju postopka – končno poročilo stečajnega upravitelja – vsebina rednih poročil – višina stroškov stečajnega postopka – odredba – mnenje upniškega odbora
Končno poročilo in sklep o zaključku tega stečajnega postopka mora vsebovati vse pomembne razloge, iz katerih bo razvidno, zakaj je postopek trajal 20 let in razloge, zaradi katerih je sodišče denarna sredstva unovčene stečajne mase hranilo na računu sodnega depozita. Enako bo moralo sodišče obrazložiti tudi izplačilo drugih stroškov postopka iz sodnega depozita na podlagi odredb sodnika, ki je vodil stečajni postopek. Če glede posamezne vrste izplačanih stroškov sodišče predhodno ni določilo predračuna stroškov, bo moralo izdati še poseben sklep, v katerem bo ugotovilo, v kakšni višini je z odredbo o izplačilu stroškov iz sodnega depozita odredilo izplačilo posamezne vrste stroškov. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti pred končanjem tega specifično vodenega stečajnega postopka spoštovanje načela zakonitosti.
Glede na neustrezno komunikacijo med staršema in potrebo po postopnem vzpostavljanju stikov, upoštevajoč otrokovo starost, ni razlogov, da bi bil obseg stikov širši od določenega.
Ker je za otroka najbolj koristen stik ob koncu tedna in ker je bilo ugotovljeno, da zna toženec vzpostaviti z otrokom kvaliteten odnos v času stika, je v otrokovo korist, da se stik za konec tedna, ki bi odpadel zaradi njene bolezni, nadomesti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je izvedla vsebinsko in ne le navidezno reorganizacijo, v okviru katere so bila dela tožničinega dotedanjega delovnega mesta prerazporejena na sodelavko. V posledici take reorganizacije je potreba po tožničinem delu pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi prenehala, zato je sporna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici iz poslovnega razloga, zakonita.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije - litispendenca
Pravno odločilna je ravno okoliščina ali je v času pred začetkom postopka izbrisa brez likvidacije pa do izteka roka za ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije v zvezi s subjektom izbrisa iz sodnega registra podan predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije.
Sodišče prve stopnje mora tedaj, ko prejme predlog, da se po uradni dolžnosti začne postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in preden odloči o začetku postopka postopka izbrisa nedvomno po uradni dolžnosti paziti na pravno pomembno okoliščino ali je zoper pravno osebo morda že začet postopek zaradi insolventnosti, saj v obeh postopkih velja, da se smiselno uporabljajo določbe ZPP (121. člen ZFPPIPP in 429. člen ZFPPIPP).
Procesno pravno gledano končna posledica obeh postopkov pomeni odločanje o isti stvari (zahtevku) skladno s tretjim odstavkom 189. člena ZPP, ki določa, da dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istima strankama; če se taka pravda začne, sodišče zavrže tožbo.
V konkretni zadevi bi sodišče moralo zavreči predlog za začetek postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, če bi ugotovilo, da je predhodno že začet postopek zaradi insolventnosti, saj se to pravno dejstvo vpiše v sodni register (133. člen ZFPPIPP).
Ugovorni razlog iz tretje točke prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je sicer res mogoče uveljavljati kadarkoli med postopkom izbrisa iz sodnega registra, vendar ugovor s takšnim ugovornim razlogom ni dovoljen, saj je dovoljen le, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek stečajnega postopka, če pa temu ni tako, potem se takšen ugovor zavrže (tretja točka prvega odstavka 437. člena ZFPPIPP) in ko je ugovor zavržen, potem sodišče skladno s 439. členom ZFPPIPP sme izdati sklep, s katerim odloči, da obstaja izbrisni razlog (439. člen ZFPPIPP).
ZFPPIPP člen 199, 199/1. ZGD-1 člen 329, 332. ZSReg člen 39, 39-1.
pravni interes za pritožbo – vpis spremembe statuta - vpis spremembe zakonitega zastopnika – pritožba upnika zoper sklep o vpisu spremembe sistema upravljanja
Vpisane spremembe statuta, s katerimi se uvaja enotirni namesto dosedanjega dvotirnega sistema upravljanja v subjektu vpisa in spremembe zakonitega zastopnika, na položaj upnikov v postopku prisilne poravnave (pa tudi izven nje), ne morejo vplivati, saj z izpodbijanima sklepoma vpisana dejstva sama po sebi za uveljavitev terjatev upnikov niso pravno relevantnega pomena. Zato si pritožnika svojega pravnega položaja s pritožbo zoper izpodbijana sklepa, četudi bi z njo uspela, ne moreta izboljšati.
Kakšne so pravice in položaj upnikov v postopku prisilne poravnave, je opredeljeno v ZFPPIPP. Določbe tega zakona so tako okvir za presojo obsega procesnih in materialnopravnih upravičenj upnikov v postopku prisilne poravnave in nanje navezujočih se upravičenj izven nje. Določb, ki bi upnikom dajale upravičenje, da posegajo v upravljalska upravičenja delničarjev tekom postopka prisilne poravnave v ZFPPIPP ni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Med utemeljene razloge za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ZDR v 1. alinei prvega odstavka 88. člena določa prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog).
Vrhovno sodišče RS je v več odločbah sprejelo stališče, da mora delodajalec dokazati, da obstojijo ekonomski, tehnološki, strukturni ali podobni razlogi za prenehanje potrebe po opravljanju dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi in da so ti razlogi resnični in ne le navidezni. Ni mu pa potrebno opravičevati sprememb v načinu poslovanja in organizaciji dela ter dokazovati njihove potrebnosti, saj tovrstnih odločitev, razen glede njihovega dejanskega obstoja, sodišče ne presoja. To pomeni, da je za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, da je zaradi navedenih razlogov prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0071489
ZZZDR člen 52. ZOdvT člen 19.
posredovanje pri nakupu stanovanja – nalog za posredovanje – plačilo provizije – izpodbijanje veljavnosti naloga – pogodba o posredovanju – stroški postopka – ponovljen postopek
Toženec je podpisal nalog za posredovanje, s katerim se je zavezal plačati provizijo. Nalog velja kot pogodba, dokler veljavnost naloga ni izpodbita. Veljavnost se izpodbija s tožbo. Ugovor za izpodbijanje ne zadošča.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 454, 454/2.
spor majhne vrednosti – narok za glavno obravnavo – zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka je predlagala zaslišanje več prič, torej je smiselno zahtevala izvedbo naroka, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi se temu odrekla. Poziv, ki ga sodišče pošilja strankam, naj sporočijo, ali zahtevajo izvedbo naroka, je bil vročen zgolj toženi stranki, ki izvedbe naroka ni zahtevala. Glede na opisano stanje spisa bi sodišče torej narok moralo izvesti.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 50.
stroški prevoza na delo in z dela
Tožnikov zahtevek na plačilo stroškov prevoza na delo in z dela je utemeljen, kljub temu da je v pisnem sporazumu med strankama navedeno, da delavec nima več nobenih denarnih zahtevkov za nazaj do delodajalca. Sporazum ne vsebuje eksplicitne izjave tožnika, da se odpoveduje pravici do povrnitve stroškov prevoza na delo in z dela, pri čemer gre za pravico, ki je določena z zakonom.