prekinitev zapuščinskega postopka - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - dokazovanje življenjske skupnosti z zapustnico
Ker zapustničina otroka razmerju pritožnika L.S. z njuno pokojno materjo ne priznavata vsebine dalj časa trajajoče življenjske skupnosti, so med dediči očitno sporna dejstva, od katerih je odvisna pritožnikova dedna pravica.
SZ-1 ČLEN 111. ZPP člen 205, 318. ZFPPIPP člen 245, 386, 386/1-1, 389.
tožba na izselitev iz stanovanja – pogoji za izdajo zamudne sodbe – uvedba osebnega stečaja nad tožencem – omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika -prekinitev postopka
Z začetkom postopka osebnega stečaja fizična oseba - stečajni dolžnik ne izgubi popolnoma poslovne sposobnosti. Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika se z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki spada v stečajno maso in v tem smislu je potrebno razlagati tudi določbo 245. člena ZFPPIPP, tako da v tem obsegu pri razpolaganju postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika. Z ostalim premoženjem oziroma pravicami torej lahko stečajni dolžnik samostojno razpolaga. Omejitve so namenjene preprečitvi zmanjševanja premoženja (stečajne mase), ki je namenjeno poplačilu upnikov.
ZAVAROVANJE TERJATEV – STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0074550
ZIZ člen 32, 239. ZGD-1 člen 481, 481/1, 482.
začasna odredba – deklaratornost vpisa novega družbenika v sodni register – odtujitev poslovnih deležev – predmet zavarovanja
Vpis novega družbenika v sodni register je zgolj deklaratorne narave.
Pomembno je, da sta bila poslovna deleža odtujena in to veljavno in s stališča tega postopka učinkovito, čeprav to ni bilo vpisano v sodni register. Ker poslovna deleža nista več del premoženja dolžnika, s takim zavarovanjem ni mogoče doseči ustreznega zavarovanja vtoževane terjatve.
STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0077717
ZFPPIPP člen 19, 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1, 301, 301/1, 301/8. ZIZ člen 264, 264/1, 264/1-3, 264/2. ZPP člen 181, 181/2, 274, 274/1.
priznanje terjatve v stečajnem postopku– pravna korist za vodenje pravde – pravni interes – zavrženje tožbe – zastavna pravica pridobljena na podlagi predhodne odredbe – pogojna zastavna pravica
Ker s priznanjem v stečajnem postopku preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi, je tožba glede drugotožene stranke pravilno zavržena.
Z začetkom stečajnega postopka zastavna pravica, pridobljena na podlagi predhodne odredbe, preneha.
ustavitev izvršbe na nepremičnine – ustavitev izvršilnega postopka – izvršilni postopek
Ob pogoju iz drugega odstavka 194. člena ZIZ sodišče ustavi izvršbo na nepremičnine ne pa izvršilnega postopka, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo tudi še z drugimi sredstvi izvršbe.
STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSL0074544
ZGD-1 člen 390, 390-3, 522, 623.
ničnost sklepa skupščine – družba z omejeno odgovornostjo - zaščita upnika – načelo varstva upnikov – povečanje osnovnega kapitala hčerinske družbe s stvarnim vložkom – institut delitve
Glede na to, da je šlo za stvarni vložek v hčerinsko družbo, ki je lahko v bilanci stanja tožene stranke ocenjen v enaki višini (v zvezi z vrednostjo sredstev tožene stranke), tako premoženje predstavlja večja tveganja za upnike in družbenike, kot pa če bi bile nepremičnine še vedno v lasti tožene stranke ali pa bi se uporabil institut delitve, pri katerem je poskrbljeno za varstvo upnikov in družbenikov.
Zakon ne pozna posrednega lastništva nepremičnin, na dejansko vrednost družbe (tu gre za hčerinsko družbo) pa vpliva tudi njeno poslovanje, ne pa zgolj njena sredstva.
Sodišče mora pri odločanju upoštevati trditveno podlago obeh strank. Slednji morata svoje trditve tudi dokazati. Ugovori, s katerimi tožena stranka izpodbija navedbe in dokaze tožeče stranke, spadajo v trditveno in dokazno breme tožene stranke. To velja tudi za nesamostojne ugovore – tiste, ki imajo svoj pomen le v zvezi z dejanskim stanjem, ki ga je tožnik navajal v tožbi, in kakršnega je podal toženec v obravnavani zadevi.
LASTNINJENJE – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077734
ZLPP člen 4, 48. ZPP člen 156, 325, 328.
lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom – ugotovitev nenominiranega kapitala – revizija lastninskega preoblikovanja – prenehanje veljavnosti materialnopravnih predpisov – odškodnina – pravni interes – stroški postopka – naključje, ki se primeri stranki – očitna pisan pomota
Z uveljavitvijo ZZLPPO in ZUARLPP so prenehali veljati tako materialni predpisi, ki so urejali lastninsko preoblikovanje podjetij in postopek revizije lastninskega preoblikovanja podjetij, kot tudi organi, ki so navedene postopke vodili. Zato o zakonski kategoriji družbene lastnine oz. družbenega kapitala v smislu neolastninjene postavke trajnega kapitala podjetij, ki bi bil še lahko predmet postopkov lastninjenja, ni več mogoče govoriti.
Okoliščina, da je do zaključka vseh postopkov v zvezi z revizijo lastninskega preoblikovanja prišlo izključno zaradi prenehanja veljavnosti področnih materialnopravnih predpisov, predstavlja naključje, ki se je primerilo obema strankama in je zato odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške, pravilna.
O premoženju, ki sodi v zapuščino, je že odločeno z učinkom pravnomočnosti. Zato odločitev o navedenem premoženju ne predstavlja predhodnega vprašanja, kar bi utemeljevalo prekinitev postopka.
Sodna poravnava ima vse učinke pravnomočne sodbe, pomeni pa tudi izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko stranke predlagajo prisilno izvršbo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00042515
ZPrCP člen 98, 98/1, 98/2. ZP-1 člen 45, 45/4, 136, 136/1, 136/1-5. URS člen 38.
postopek o prekršku - prometna signalizacija - ustavitev in parkiranje - neupoštevanje prometnih znakov - obstoj prekrška - postopanje prekrškovnega organa - odkrivanje prekrška ter storilca - zbiranje dodatnih obvestil in dokazov o prekršku - oprava poizvedb - bančno poslovanje - prekoračitev pooblastila - varstvo osebnih podatkov
Storilec je že v ugovoru zoper plačilni nalog predložil dokazila, da je komitent Banke in da je 1. 12. 2011 opravil transakcijo v tej banki, kar je uveljavljal tudi v zahtevi za sodno varstvo, v kateri je še pojasnil, da prometni znak, ki dovoljuje parkiranje strankam Banke, časovno ne omejuje parkiranje strank. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno postopek o prekršku zoper storilca na podlagi petega odstavka 136. člena ZP-1 ustavilo, ker storilcu ni dokazano, da je storil prekršek. Dejstvo, da je bila ta transakcija opravljena 40 minut po izdaji obvestila o prekršku pa ne vpliva na spremembo odločitve sodišča prve stopnje, saj kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe in kot je uveljavljal tudi storilec v zahtevi za sodno varstvo, postavljena prometna signalizacija pred uvozom na navedeno parkirišče, ne omejuje dovoljenega časa parkiranja komitentom Banke.
Utemeljeno pa pritožnik uveljavlja, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da so podatki o storilcu kot stranki banke pridobljeni nezakonito, s kršitvijo človekove pravice do varstva osebnih podatkov določene v 38. členu Ustave Republike Slovenije in se odločba o prekršku ne more nanje opirati. Prekrškovni organ namreč s poizvedbo pri bančni uslužbenki, ni pridobil nikakršnih zaupnih podatkov po določilih Zakona o bančništvu, prav tako ni kršil določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov, glede na določbo četrtega odstavka 45. člena ZP-1, ki določa, da morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbir osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. Glede na navedeno določbo četrtega odstavka 45. člena ZP-1 sme tudi po mnenju višjega sodišča, prekrškovni organ pridobiti osebne podatke o posamezniku na način, kot je bil pridobljen v predmetni zadevi, če jih potrebuje za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom o prekršku, pod pogojem, da kršitelj s pravnim sredstvom, vloženim zoper odločitev prekrškovnega organa dokazuje, da tega prekrška ni storil (prvi odstavek 8. člena ZPrCP), vendar to stališče sodišča prve stopnje ni vplivalo na pravilnost odločitve kot izhaja iz izpodbijanega sklepa.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STATUSNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074556
ZGD-1 člen 263, 263/2, 281, 318, 330, 330/1. OZ člen 131, 132, 168, 168/2. ZPP člen 154, 161. ZOdvT člen 3, 12, 14, 14/2.
odgovornost članov uprave in nadzornega sveta – skrbnost in odgovornost – delna razbremenitev odgovornosti – prenos premoženja družbe – pogodba o opravljanju storitev – soglasje skupščine – škodni dogodek – navadna škoda – stroški mnenj in varovanja – stroški revizije – solidarna odgovornost – nagrada za narok – odmera stroškov postopka
Zakon ne določa, da bi v primeru koristnosti sklepa za družbo delničar moral glasovati za določen sklep, temveč delničarjem prepušča avtonomno odločitev, za katero ni pomembno, ali je tudi racionalna.
Škodni dogodek predstavlja to, da je bila Pogodba sklenjena brez vnaprejšnje ekonomske ocene in brez soglasja skupščine delničarjev, pri čemer ni bila vezana na odložni ali razvezni pogoj, mnenji pa sta bili zahtevani šele po sklenitvi pogodbe, ko so za izdelavo mnenj in ocen že poskrbeli tudi delničarji.
Mnenja že po logiki stvari niso bila naročena zato, da bi se uprava in nadzorni svet prepričala o koristnosti posla in potrebnosti soglasja skupščine, kar bi bilo odgovorno in skrbno ravnanje tako uprave kot nadzornega sveta. V fazi po sklenitvi Pogodbe so bila ta mnenja lahko namenjena le opravičevanju že sprejete odločitve, za interese družbe so bili brez pomena, bilo pa so v prid le opravičevanju odločitve uprave in nadzornega sveta za sklenitev Pogodbe.
Četrti toženec je bil tisti, ki je najprej nasprotoval, da je nadzorni svet imenoval prvega toženca za direktorja, nasprotoval je sklenitvi Pogodbe, opozarjal je na to, da bi za sklenitev pogodbe potrebovali soglasje skupščine, opozarjal je, da bi že pred odločanjem o sklenitvi pogodbe potrebovali ekspertizo ekonomske smotrnosti sklenitve Pogodbe. S tem si je prizadeval za pravilno in zakonito odločanje in nadzor, hotel je ravnati po pravi poti, vendar pa bi moral reagirati prej in narediti več.
motenje posesti - pasivna legitimacija - pravilo petitorum absorbet possessorum - ovirana uporaba nujne poti
Nujna pot v korist toženkine parcele in v breme parcele tožeče stranke je bila pravnomočno določena že pred tem motnjskim sporom. To ne pomeni, da lahko tožena stranka, ko je pri uporabi nujne poti ovirana, to pravico samovoljno uveljavi, temveč se mora v ta namen poslužiti pravne poti. Pravilo petitorum absorbet possessorum v tem primeru ne pride v poštev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0077316
ZOR člen 200, 203. OZ člen 376.
AO plus zavarovanje – opredelitev prometne nesreče – poškodbe po prometni nesreči – omrzline – vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - višina pravične denarne odškodnine – zmanjšanje življenjskih aktivnosti – omejitev teka zakonskih zamudnih obresti
Omrzline, ki jih je utrpel tožnik po prometni nezgodi med čakanjem na pomoč, so v pravnorelevantni vzročni zvezi s prometno nesrečo in jih je torej treba obravnavati kot poškodbe, ki jih je tožnik utrpel v prometni nesreči.
sklep o dedovanju – dedič – novi dedič – pravni interes – nepravilno vročanje
V kolikor je bil kakšen dedič v sklepu o dedovanju res „spregledan“, je dolžan sam uveljavljati svoje pravice do zapuščine, nima pa za kaj takega pravno priznanega interesa pritožnik.
vzročni postopek – dogovor o upoštevanju vzročnega postopka – prekinitev postopka – vložitev revizije – združitev pravd – obrazloženost sodbe – formalno sosporništvo
Razlog, da je vložena revizija zoper sodbo, ni zakonski razlog za prekinitev postopka.
Tožeča stranka je s svojo izjavo pristala, da se zadeva, ki jo je sicer obravnavalo drugo sodišče, upošteva kot vzorčna zadeva. Tako razpolaganje s pravicami je vsekakor treba upoštevati.
Vzorčna sodba ni in ne more biti del izpodbijane sodbe. Po 279.b členu ZPP sodišče prve stopnje ni oproščeno obrazložitve sodbe, to določilo le onemogoča stranki, ki je imela možnost sodelovati v vzorčnem postopku, da ne more oporekati dejanskim in pravnim ugotovitvam in stališčem, ki jih je zavzelo sodišče v vzorčnem postopku.
Nevložitev odgovora na tožbo vzpostavlja absolutno domnevo priznanja tožbenih trditev, na katere se opira tožbeni zahtevek, zato je sleherna, z dokazovanjem (pristnost listine) povezana pritožbena polemika, odveč.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
V pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati („dopolnjevati“) oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074552
OZ člen 255–260. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/4, 269, 270, 270/2, 278, 278/1, 374, 377, 379, 379/4, 379/4-3, 380. ZPP člen 3, 184, 184/2, 185, 185/1, 274, 325.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj – začetek stečaja – prenehanje izpodbojne pravice po splošnih pravilih obligacijskega prava – stečaj nad kasneje najdenim premoženjem – nastanek terjatve – sprememba tožbe – nedovoljeno razpolaganje pravdnih strank – odločba presenečenja
Splošno znana dejstva, ki vplivajo na presojo sodišča prve stopnje, ali ne gre morebiti celo za nedovoljena razpolaganja, mora sodišče prve stopnje upoštevati, tudi če se nobena od strank nanje ne sklicuje.
Določilo 2. odstavka 270. člena ZFPPIPP velja brez izjeme tako za dejanja, ki se izpodbijajo v skladu z določili ZFPPIPP kot tudi za dejanja, ki se izpodbijajo po drugih pravilih obligacijskega prava, ne glede na to, da so bila storjena zunaj obdobja izpodbojnosti. Z dnem začetka postopka nad dolžnikom se lahko te zahtevke uveljavlja samo še za račun stečajnega dolžnika, torej za račun stečajne mase.
Pravne posledice uspešne uveljavitve izpodbojnega zahtevka res nastanejo šele s pravnomočnostjo sodbe, vendar pa to ne pomeni, da šele tedaj nastane terjatev za plačilo tega, kar je bilo pridobljeno z izpodbitim pravnim dejanjem. Tudi po določilih ZFPPIPP namreč terjatev nastane že z dnem začetka stečajnega postopka, ravno zato pa je sploh možno vložiti tožbo.
Terjatev je nastala pred začetkom stečajnega postopka, o njej pa ni bilo odločeno niti do zaključka stečajnega postopka nad dolžnikom. Taka terjatev ne more predstavljati naknadno najdenega premoženja.
ZKP člen 216, 216/3, 219, 285e, 285e/2. _________________ Op.št.(1): Sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 214/1997 z dne 28.11.2002 in I Ips 167/2000 z dne 12.6.2003.
Da je navzočnost obeh prič pri hišni preiskavi obvezna ves čas, ko se ta opravlja, kar pomeni, da morata priči nadzorovati potek hišne preiskave oziroma njeno izvedbo in da jima mora biti omogočen dejanski nadzor nad delom tistih, ki hišno preiskavo opravljajo. Temelj zakonitosti hišne preiskave je obdolženčeva prisotnost pri njeni izvedbi, in njegova pravica, da je pri tem navzoč tudi njegov zagovornik, nadzor nad hišno preiskavo pa morata izvajati dve polnoletni priči. Obdolženec ima pravico, da je navzoč pri hišni preiskavi ne glede na to ali se ta opravlja v njegovi pisarni ali v pisarnah drugih oseb. Okoliščina, ali je bila hišna preiskava zakonito izvedena oziroma ali so dokazi, ki so bili v hišni preiskavi pridobljeni, zaradi njene nezakonite izvedbe nedovoljeni, mora biti razjasnjena pred začetkom glavne obravnave. Predobravnavni narok oziroma naroki, kadar gre za kompleksno vprašanje, kot v obravnavanem primeru, so namreč namenjeni tudi razjasnitvi okoliščine, ali so bili dokazi, ki naj bodo na glavni obravnavi izvedeni, pridobljeni zakonito, saj je le tako omogočen potek obravnave brez procesnih zapletov.
DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – USTAVNO PRAVO
VSL0071504
URS člen 14, 14/2, 22, 56. ZPP člen 411, 411/1. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2.
začasna odredba – začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki – regulacijska začasna odredba – izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti – varstvo otrok – določitev stikov – načelo kontradiktornosti
Začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki so oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom. Gre za t.i. regulacijske začasne odredbe, katerih namen je v olajšanju položaja otrok, ko mu grozi nasilje ali nenadomestljiva škoda.