ZKP člen 216, 216/3, 219, 285e, 285e/2. _________________ Op.št.(1): Sodbi Vrhovnega sodišča RS I Ips 214/1997 z dne 28.11.2002 in I Ips 167/2000 z dne 12.6.2003.
Da je navzočnost obeh prič pri hišni preiskavi obvezna ves čas, ko se ta opravlja, kar pomeni, da morata priči nadzorovati potek hišne preiskave oziroma njeno izvedbo in da jima mora biti omogočen dejanski nadzor nad delom tistih, ki hišno preiskavo opravljajo. Temelj zakonitosti hišne preiskave je obdolženčeva prisotnost pri njeni izvedbi, in njegova pravica, da je pri tem navzoč tudi njegov zagovornik, nadzor nad hišno preiskavo pa morata izvajati dve polnoletni priči. Obdolženec ima pravico, da je navzoč pri hišni preiskavi ne glede na to ali se ta opravlja v njegovi pisarni ali v pisarnah drugih oseb. Okoliščina, ali je bila hišna preiskava zakonito izvedena oziroma ali so dokazi, ki so bili v hišni preiskavi pridobljeni, zaradi njene nezakonite izvedbe nedovoljeni, mora biti razjasnjena pred začetkom glavne obravnave. Predobravnavni narok oziroma naroki, kadar gre za kompleksno vprašanje, kot v obravnavanem primeru, so namreč namenjeni tudi razjasnitvi okoliščine, ali so bili dokazi, ki naj bodo na glavni obravnavi izvedeni, pridobljeni zakonito, saj je le tako omogočen potek obravnave brez procesnih zapletov.
stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta - sklep o ugotovitvi vrednosti spornega predmeta
Zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje ugotovi vrednost spornega predmeta je dovoljena le nesamostojna pritožba. To je pritožba, ki je pridružena drugi pritožbi, v tem primeru pritožbi zoper sklep, da Okrajno sodišče ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.
DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0068867
URS člen 22, 23. ZD člen 175, 215, 215/2. ZPP člen 333, 366.
stranka zapuščinskega postopka – vročitev sklepa o dedovanju – pritožba
S tem, ko je bil v pravdnem postopku tožbeni zahtevek pritožnice na ugotovitev, da ima dedno pravico po zapustniku, pravnomočno zavrnjen, je izgubila položaj stranke. Ker ni dedinja, prav tako pa tudi ni volilojemnica ali oseba, ki bi uveljavljala (še) kakšno drugo pravico iz zapuščine o kateri bi odločalo zapuščinsko sodišče, ni več nobene podlage, da bi položaj stranke obdržala.
ZVCP-1 člen 131. ZPrCP člen 106. ZP-1 člen 2, 2/2.
milejši predpis – prisotnost prepovedanih substanc v organizmu – vožnja pod vplivom mamil
Ni dvoma o tem, da je ZPrCP nekoliko drugače v primerjavi z ZVCP-1 uredil le sam način ugotavljanja prisotnosti prepovedanih substanc. ZVCP-1 namreč govori le o organizmu, medtem ko ZPrCP izrecno določa ugotavljanje prisotnosti le-teh v krvi ali v slini. Vendar pa je zmotno prepričanje prvega sodišča, da gre v tem primeru za določbo, ki je milejša in jo je potrebno upoštevati v skladu z določbo drugega odstavka člena 2 ZP-1. Določbi drugega in četrtega odstavka členov 106 ZPrCP sta po prepričanju pritožbenega senata le neke vrste dokazno pravilo za ugotavljanje prisotnosti prepovedanih substanc v organizmu in sta le razlagalnega značaja, zato jima ni mogoče pripisati značilnosti milejšega predpisa, zlasti ob dejstvu, da sta določbi prvega odstavka člena 131 ZVCP-1 in prvega odstavka člena 106 ZPrCP, ki določata okvire za protipredpisno ravnanje, povsem primerljivi.
taksna obveznost – plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – taksna oprostitev na podlagi zakona
Taksa se ne plača tudi v primeru, če tako določa poseben zakon.
Postopek po tožbi, s katero tožeča stranka zahteva plačilo materialne škode, sklicujoč se pri tem na določila 538. in naslednjih ZKP in (nepravdni) postopek vračanja podržavljenega premoženja, sta dva različna postopka in dva popolnoma različna zahtevka, kar logično izključuje kakršnokoli analogijo z 71. členom ZDen, po katerem stranke v postopku denacionalizacije po tem zakonu ne plačujejo taks.
pooblastilo za vložitev revizije – novo pooblastilo – posebno pooblastilo
Odvetnik mora ob vložitvi izrednega pravnega sredstva predložiti novo pooblastilo. Po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je pooblastilo novo, če je bilo izdano v času, ko je njegov izdajatelj že pridobil pravico vložiti izredno pravno sredstvo. V zakonu pa ni nobene podlage za zahtevo, da mora biti pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva tudi posebno, to je, da mora biti v njem izrecno navedeno, da se nanaša na vložitev revizije.
Tožničin zahtevek na plačilo denarnega zneska, ustrezajočega vrednosti odsvojene nepremičnine, se materialnopravno pravilno izkaže za neutemeljenega že zato, ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da odsvojena nepremičnina ni spadala v skupno premoženje pravdnih strank.