Za vračilo stroškov čiščenja uniforme ni pravne podlage, saj uniforma ni osebna varovalna oprema po 3. členu Pravilnika o osebni varovalni opremi, ki jo delavci uporabljajo pri delu. Povračila stroškov čiščenja pa tudi ne določa nobeden drug predpis. Navedeno potrjuje tudi določba 19. člena ZDoh, v kateri so določeni prejemki iz delovnega razmerja, od katerih se ne plačuje dohodnina, povračilo stroškov za čiščenje službenih oblačil, ki niso hkrati osebna varovalna oprema, kar uniforma ni, ni določeno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074597
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198. ZPP člen 153, 311, 311/1.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – stroški terenskega preverjanja
Pogodbene stranke skupnega sporazuma so pri oblikovanju tarife v veliki meri proste. Pri tem pa se morajo držati zakonskega okvira. Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Stranke skupnega sporazuma smejo torej dogovoriti le eno samo tarifo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
rok za vložitev pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Po določilih 67. člena ZP-1 se v postopku o prekršku uporabljajo v zvezi z vrnitvijo v prejšnje stanje določila 89. člena ZKP, pri čemer drugi odstavek tega člena določa, da se po treh mesecih od dneva zamude ne more več zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
OZ člen 131, 131/1, 179. ZDR člen 43, 184. ZVZD člen 5, 6, 8.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec na spolzkih tleh - objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine – soprispevek – deljena odgovornost
Tožniku (avtomehaniku) je na poti proti izhodu iz servisne delavnice zaradi spolzkih tal spodrsnilo in se je pri padcu v servisni jašek nasadil na železni nosilec, ki je bil položen čez servisno jamo in na katerega se je hotel ujeti in tako utrpel škodo. Spolzka tla in servisna jama sama po sebi nista nevarna stvar, katere ob zadostni skrbnosti ne bi bilo mogoče imeti pod kontrolo in preprečiti nastanka škode. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko zagotovila nedrsnost spolzkih tal, servisna jama pa bi morala biti ustrezno pokrita, česar pa ni zagotovila. Prva toženka bi z ustreznimi ukrepi lahko preprečila nastanek škode. Zato je podana njena krivdna odgovornost za vtoževano nepremoženjsko škodo.
Tožnik v času nezgode ni nosil primerne obutve (delovne čevlje), temveč je imel obute cokle, zato je tudi sam prispeval k nastanku nezgode v višini 20 %.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi
V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da sodišče subjekta vpisa, konkretno družbe L. d.o.o. ne bi smelo izbrisati iz sodnega registra dokler ne poravna vseh obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 7. poglavju ZFPPIPP v členih 424 do 444, kjer so v členu 427 navedeni izbrisni razlogi, torej razlogi, ki morajo biti podani, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Razlog, ki ga navaja in vseskozi ponavlja pritožnica, je le eden od treh alternativno določenih razlogov za izbris, ne pa edini razlog. Zato je vztrajanje pritožnice pri tem, da se družba ne sme izbrisati dokler ne poravna vseh obveznosti, zmotno.
tuje podjetje – podružnica tujega podjetja – nepopolna tožba
Celotni drugi odstavek 4.a člena ZSReg se izrecno uporablja samo za podružnico tujega podjetja iz tretje države. Tožena stranka pa ni tuje podjetje iz tretje države, temveč iz Evropske Skupnosti, zato zanjo drugi odstavek 4.a člena ZSReg ne velja.
Za tuje podjetje slovenski sodni register ni matična evidenca in za v slovenski register eventualno vpisane podatke o tujem podjetju (ne podružnici) omenjena načela ne veljajo. Položaj tujega podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa drugače.
Tožeča stranka bi morala že pred vložitvijo tožbe ali najkasneje ob popravi tožbe vpogledati v avstrijski sodni register in se prepričati o pravilni firmi tožene stranke, vendar tega ni storila.
podjemna pogodba – dodatna dela – ugovor pobotanja – ugovor znižanja plačila zaradi napak na delu
Pravdni stranki sta svoje poslovno sodelovanje opredelili v dveh podjemnih pogodbah in sicer po osnovni pogodbi in po pogodbi o dodatnih delih, ki ju je potrebno obravnavati ločeno. Zato je sodišče pravilno zavrnilo zatrjevanje tožene stranke, da je potrebno dela po osnovni pogodbi in po pogodbi za dodatna dela obravnavati kot celoto, zaradi česar bi bila tožena stranka upravičena zaradi napak na delih po osnovni pogodbi uveljavljati znižanje plačila za dodatna dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – starši - doječa mati
Ker je bil delodajalec seznanjen z dejstvom, da tožnica doji, ob vročitvi odpovedi in v času odpovednega roka, je bil tožnici dolžan zagotoviti varstvo po 115. členu ZDR, ki določa, da delavki ves čas, ko doji otroka, ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja časovni razkorak med 23. 12. 2011 pravnomočno pridobljenim izvršilnim naslovom (ki naj bi pomenil izpolnitev zahtevka) v sklepu Okrožnega sodišča v Celju St 1169/2011 z dne 7. 12. 2011 o potrditvi prisilne poravnave in umikom tožbe 31. 5. 2012, ki je prispel na sodišče prve stopnje 1. 6. 2012. Pet mesecev od pridobitve pravnomočnega izvršilnega naslova do umika tožbe ni “takoj”, da bi šlo za izjemo, ko tožeči stranki ni treba povrniti pravdnih stroškov nasprotni stranki.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO
VSL0073928
ZZK-1 člen 8, 89, 89/4, 96. SPZ člen 10, 49. ZIZ člen 170, 170/2, 173, 192. ZPPSL člen 155.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – izvršba na nepremičnino – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – kavzalni sistem prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – pričakovalna pravica – izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Naš sistem prenosa lastninske pravice na temelju pravnega posla pripada kavzalnemu tradicijskemu sistemu. Po tem sistemu prenos lastninske pravice (in tudi drugih stvarnih pravic) ni veljaven, če je temeljil na neveljavnem zavezovalnem poslu. Neveljavnost zavezovalnega posla povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega. To pomeni, da je tudi prenos, ki je bil izveden, neučinkovit.
Položaj kupca v stečajnem postopku, ki pravočasno plača kupnino, že opravičuje varstvo v izločitveni pravdi, saj je primerljiv z položajem kupca, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom.
izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve na poslovnem deležu – začasna odredba – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Ker je bila začasna odredba razveljavljena v delu, v katerem je bilo upnikovemu dolžniku S. I. d.o.o. prepovedano razpolagati s poslovnim deležem v subjektu vpisa družbi T. d.o.o. in ga obremenjevati, je odpadla tudi podlaga, na kateri je bil vpis obremenitve na dolžnikovem poslovnem deležu vpisan. Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu.
priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - materialno procesno vodstvo
Za zaključek, da toženca nista bila v dobri veri, ob ugotovitvi, da sta imela služnost dogovorjeno s pogodbo in sta jo vsaj deset let nemoteno in brez nasprotovanja lastnice tudi izvrševala in ob izostanku trditev o drugih okoliščinah, ki bi kazale na njuno nedobrovernost, ne zadošča zgolj dejstvo, da služnost v zemljiško knjigo ni bila vpisana, tudi če sta služnostna upravičenca za to vedela.
Tožena stranka v pritožbi zmotno razloguje, da bi morala tožeča stranka prerekati njen prvi pripravljalni spis z dne 30. 1. 2011 z novo – drugo pripravljalno vlogo, sicer naj bi se štele v njej navedene trditve za priznane. Na toženi stranki je bila v skladu s 451. členom ZPP dolžnost, da v odgovoru na tožbo navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze. Substancirano je morala prerekati substancirane trditve tožeče stranke v njeni prvi pripravljalni vlogi – dopolnitvi tožbe. Če obe stranki v vlogah substancirano podajata trditve, izvede sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja dokazni postopek. Ni pa zakonske dolžnosti tožeče stranke, da na (domnevno) substancirane trditve tožene stranke ponavlja svoje substancirane trditve iz predhodne vloge, oziroma da v vlogi zgolj zapiše, da vztraja pri njih. Takšno početje bi bilo neekonomično.
Stvarna služnost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo obstoj služnostne pravice, posebej za vsako od nepremičnin tožencev.
Obravnavana tožničina nepremičnina, dokler je bila v družbeni lastnini, nikoli ni imela statusa družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Glede na navedeno je bilo na obravnavanem zemljišču, kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost.
Dogovarjanje pravdnih strank o menjalnem razmerju in združitvi družb spada v področje statusnih sprememb družb. V sklopu ureditve postopka statusnih preoblikovanj družb je zagotovljeno tudi pravno varstvo interesa imetnikov deležev pri materialnih statusnih preoblikovanjih kapitalskih družb kot na primer pri načelu nespremenljivosti položaja imetnikov deležev družb. Vendar je takšno pravno varstvo mogoče uresničiti le v primeru, da se družbe statusno preoblikujejo skladno z zakonom.
Če odgovorni urednik ne obvesti osebe, ki je zahtevala objavo popravka, da ne bo objavil popravka iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 31. člena ZMed in popravek objavi, pa tudi v pravdi ne ugovarja, da popravka niti ni bil dolžan objaviti, ker je bil podan eden ali več razlogov iz prvega odstavka 31. člena ZMed, sodišče ni pooblaščeno ugotavljati ali gre za popravek, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti.
ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse – domneva umika ugovora – ugovor po izteku roka
Ker je plačilni nalog za plačilo sodne takse dolžniku bil pravilno vročen, dolžnik pa v roku, določenem v tem plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je odločilo, da se ugovor po izteku roka šteje za umaknjenega.
nedovoljena pritožba – izbris vpisa obremenitve na poslovnem deležu družbenika
Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid, opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu. Ker pritožnik drugačne, zase ugodnejše odločitve od izpodbijane, v tem registrskem postopku ne more več doseči, nima pravnega interesa za pritožbo Zato jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev stikov - Center za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila CSD - stiki pod nadzorom - pogojna določitev stikov - varovanje koristi otroka
Stiki ne morejo biti določeni pogojno in morajo biti opredeljeni čim bolj natančno, še zlasti, če je komunikacija med staršema slaba.
Ker se okoliščine od sklenitve sodne poravnave, s katero je bil določen tudi na način izvrševanja stikov, niso bistveno spremenile, razen da ima nasprotna udeleženka še enega otroka, kar pa samo po sebi ni okoliščina, ki bi terjala spremembo načina izvrševanja stikov, ni razlogov za spreminjanje dogovora.