o začetku stečajnega postopka je treba vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, ki jih je sicer potrebno vročiti stečajnemu dolžniku kot stranki ali drugemu udeležencu postopka, vročiti stečajnemu upravitelju na njegov naslov, vpisan po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena ZFPPIPP.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074576
ZASP člen 130, 130/1, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/2, 168/3, 185, 185/1, 158/1-2. OZ člen 131, 190, 198, 270. ZPP člen 154, 154/1, 311, 311/1, 318, 318/4.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – skupni sporazum – uporaba tarife – civilna kazen – dolžnost mesečnega poročanja – neodpravljiva nesklepčnost – neupravičena obogatitev – predpravdni stroški
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Sodišče prve stopnje, je pri določitvi višine civilne kazni, po mnenju sodišča druge stopnje, pravilno upoštevalo, da gre za prvo dejanje (kršitev obveznosti plačila nadomestila) tožene stranke. Če pa bo tožena stranka še naprej kršila svojo obveznost plačila nadomestila pa bi bila primerna višja civilna kazen, kot je bila prisojena v tem postopku.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati. Nesklepčnosti zahtevka na izpolnitev obveznosti tožene stranke do mesečnega poročanja torej ni mogoče odpraviti.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-6. ZUstS člen 23, 23/1. ZUJF člen 246.
prekinitev postopka – postopek za oceno ustavnosti
Sodišče prve stopnje ni začelo postopka za oceno ustavnosti zakona (246. člena ZUJF), zato niso bili podani vsi pogoji za zakonito prekinitev postopka v tem individualnem delovnem sporu.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI
VSL0077767
ZASP člen 130, 153, 157, 157/1, 157/4, 157/4-1, 157/4-3, 157/6, 157/7, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 168/1, 168/2, 168/3, 185. OZ člen 190, 198, 270. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4. ZPreZP člen 11. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
javna priobčitev fonogramov - plačilo nadomestila kolektivni organizaciji - tarifa - skupni sporazum o višini nadomestil - uporaba tarife - civilna kazen - plačilo ddv od civilne kazni - dolžnost mesečnega poročanja - zapadlost obveznosti - predpravdni stroški - stroški opominov - neupravičena obogatitev
Stranke skupnega sporazuma smejo dogovoriti le eno samo tarifo. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim.
Obveznost mesečnega poročanja v naprej pa v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla in ga zato sodišče prve stopnje ni smelo meritorno obravnavati.
ugovor zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse – domneva umika ugovora – ugovor po izteku roka
Ker je plačilni nalog za plačilo sodne takse dolžniku bil pravilno vročen, dolžnik pa v roku, določenem v tem plačilnem nalogu, sodne takse ni plačal, je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je odločilo, da se ugovor po izteku roka šteje za umaknjenega.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja časovni razkorak med 23. 12. 2011 pravnomočno pridobljenim izvršilnim naslovom (ki naj bi pomenil izpolnitev zahtevka) v sklepu Okrožnega sodišča v Celju St 1169/2011 z dne 7. 12. 2011 o potrditvi prisilne poravnave in umikom tožbe 31. 5. 2012, ki je prispel na sodišče prve stopnje 1. 6. 2012. Pet mesecev od pridobitve pravnomočnega izvršilnega naslova do umika tožbe ni “takoj”, da bi šlo za izjemo, ko tožeči stranki ni treba povrniti pravdnih stroškov nasprotni stranki.
STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STEČAJNO PRAVO
VSL0073928
ZZK-1 člen 8, 89, 89/4, 96. SPZ člen 10, 49. ZIZ člen 170, 170/2, 173, 192. ZPPSL člen 155.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – izvršba na nepremičnino – pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku – originarna pridobitev lastninske pravice – sklep o izročitvi nepremičnine kupcu – kavzalni sistem prenosa lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobrovernost – pričakovalna pravica – izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe
Naš sistem prenosa lastninske pravice na temelju pravnega posla pripada kavzalnemu tradicijskemu sistemu. Po tem sistemu prenos lastninske pravice (in tudi drugih stvarnih pravic) ni veljaven, če je temeljil na neveljavnem zavezovalnem poslu. Neveljavnost zavezovalnega posla povzroči tudi neveljavnost razpolagalnega. To pomeni, da je tudi prenos, ki je bil izveden, neučinkovit.
Položaj kupca v stečajnem postopku, ki pravočasno plača kupnino, že opravičuje varstvo v izločitveni pravdi, saj je primerljiv z položajem kupca, ki razpolaga z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim poslom.
Stvarna služnost je stvarna pravica na tuji stvari, ki izhaja iz odnosa dveh nepremičnin tako, da učinkuje v korist vsakokratnega lastnika ene nepremičnine proti vsakokratnemu lastniku druge nepremičnine. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo obstoj služnostne pravice, posebej za vsako od nepremičnin tožencev.
Obravnavana tožničina nepremičnina, dokler je bila v družbeni lastnini, nikoli ni imela statusa družbenega pravnega sredstva v družbeni pravni osebi. Glede na navedeno je bilo na obravnavanem zemljišču, kljub dejstvu, da je bilo v družbeni lastnini, mogoče priposestvovati stvarno služnost.
Če odgovorni urednik ne obvesti osebe, ki je zahtevala objavo popravka, da ne bo objavil popravka iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 31. člena ZMed in popravek objavi, pa tudi v pravdi ne ugovarja, da popravka niti ni bil dolžan objaviti, ker je bil podan eden ali več razlogov iz prvega odstavka 31. člena ZMed, sodišče ni pooblaščeno ugotavljati ali gre za popravek, ki ga odgovorni urednik ne bi bil dolžan objaviti.
priposestvovanje stvarne služnosti – dobra vera – vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - materialno procesno vodstvo
Za zaključek, da toženca nista bila v dobri veri, ob ugotovitvi, da sta imela služnost dogovorjeno s pogodbo in sta jo vsaj deset let nemoteno in brez nasprotovanja lastnice tudi izvrševala in ob izostanku trditev o drugih okoliščinah, ki bi kazale na njuno nedobrovernost, ne zadošča zgolj dejstvo, da služnost v zemljiško knjigo ni bila vpisana, tudi če sta služnostna upravičenca za to vedela.
podjemna pogodba – dodatna dela – ugovor pobotanja – ugovor znižanja plačila zaradi napak na delu
Pravdni stranki sta svoje poslovno sodelovanje opredelili v dveh podjemnih pogodbah in sicer po osnovni pogodbi in po pogodbi o dodatnih delih, ki ju je potrebno obravnavati ločeno. Zato je sodišče pravilno zavrnilo zatrjevanje tožene stranke, da je potrebno dela po osnovni pogodbi in po pogodbi za dodatna dela obravnavati kot celoto, zaradi česar bi bila tožena stranka upravičena zaradi napak na delih po osnovni pogodbi uveljavljati znižanje plačila za dodatna dela.
izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve na poslovnem deležu – začasna odredba – pritožba upnika – pravni interes za pritožbo
Ker je bila začasna odredba razveljavljena v delu, v katerem je bilo upnikovemu dolžniku S. I. d.o.o. prepovedano razpolagati s poslovnim deležem v subjektu vpisa družbi T. d.o.o. in ga obremenjevati, je odpadla tudi podlaga, na kateri je bil vpis obremenitve na dolžnikovem poslovnem deležu vpisan. Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – starši - doječa mati
Ker je bil delodajalec seznanjen z dejstvom, da tožnica doji, ob vročitvi odpovedi in v času odpovednega roka, je bil tožnici dolžan zagotoviti varstvo po 115. členu ZDR, ki določa, da delavki ves čas, ko doji otroka, ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi. Zato je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, nezakonita.
dodelitev otroka v vzgojo, varstvo in preživljanje - določitev stikov - Center za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila CSD - stiki pod nadzorom - pogojna določitev stikov - varovanje koristi otroka
Stiki ne morejo biti določeni pogojno in morajo biti opredeljeni čim bolj natančno, še zlasti, če je komunikacija med staršema slaba.
Dogovarjanje pravdnih strank o menjalnem razmerju in združitvi družb spada v področje statusnih sprememb družb. V sklopu ureditve postopka statusnih preoblikovanj družb je zagotovljeno tudi pravno varstvo interesa imetnikov deležev pri materialnih statusnih preoblikovanjih kapitalskih družb kot na primer pri načelu nespremenljivosti položaja imetnikov deležev družb. Vendar je takšno pravno varstvo mogoče uresničiti le v primeru, da se družbe statusno preoblikujejo skladno z zakonom.
tuje podjetje – podružnica tujega podjetja – nepopolna tožba
Celotni drugi odstavek 4.a člena ZSReg se izrecno uporablja samo za podružnico tujega podjetja iz tretje države. Tožena stranka pa ni tuje podjetje iz tretje države, temveč iz Evropske Skupnosti, zato zanjo drugi odstavek 4.a člena ZSReg ne velja.
Za tuje podjetje slovenski sodni register ni matična evidenca in za v slovenski register eventualno vpisane podatke o tujem podjetju (ne podružnici) omenjena načela ne veljajo. Položaj tujega podjetja se presoja po pravu države, ki ji podjetje pripada, če zakon ne določa drugače.
Tožeča stranka bi morala že pred vložitvijo tožbe ali najkasneje ob popravi tožbe vpogledati v avstrijski sodni register in se prepričati o pravilni firmi tožene stranke, vendar tega ni storila.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlogi
V zvezi s pritožbenimi navedbami pritožnice, da sodišče subjekta vpisa, konkretno družbe L. d.o.o. ne bi smelo izbrisati iz sodnega registra dokler ne poravna vseh obveznosti, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije urejen v 7. poglavju ZFPPIPP v členih 424 do 444, kjer so v členu 427 navedeni izbrisni razlogi, torej razlogi, ki morajo biti podani, da se pravna oseba izbriše iz sodnega registra. Razlog, ki ga navaja in vseskozi ponavlja pritožnica, je le eden od treh alternativno določenih razlogov za izbris, ne pa edini razlog. Zato je vztrajanje pritožnice pri tem, da se družba ne sme izbrisati dokler ne poravna vseh obveznosti, zmotno.
nedovoljena pritožba – izbris vpisa obremenitve na poslovnem deležu družbenika
Ne glede na izid odločitve o pritožbi v registrskem postopku, bi moralo registrsko sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločitve v postopku zavarovanja glede na njen izid, opraviti izbris vpisa obremenitve na spornem poslovnem deležu. Ker pritožnik drugačne, zase ugodnejše odločitve od izpodbijane, v tem registrskem postopku ne more več doseči, nima pravnega interesa za pritožbo Zato jo je pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
Tožena stranka v pritožbi zmotno razloguje, da bi morala tožeča stranka prerekati njen prvi pripravljalni spis z dne 30. 1. 2011 z novo – drugo pripravljalno vlogo, sicer naj bi se štele v njej navedene trditve za priznane. Na toženi stranki je bila v skladu s 451. členom ZPP dolžnost, da v odgovoru na tožbo navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze. Substancirano je morala prerekati substancirane trditve tožeče stranke v njeni prvi pripravljalni vlogi – dopolnitvi tožbe. Če obe stranki v vlogah substancirano podajata trditve, izvede sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja dokazni postopek. Ni pa zakonske dolžnosti tožeče stranke, da na (domnevno) substancirane trditve tožene stranke ponavlja svoje substancirane trditve iz predhodne vloge, oziroma da v vlogi zgolj zapiše, da vztraja pri njih. Takšno početje bi bilo neekonomično.