ZDR člen 33, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2. ZVZD člen 36.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - izguba zaupanja - okoliščine in interesi pogodbenih strank
Prihajanje na delo in opravljanje dela pod vplivom alkohola oziroma psihoaktivnih substanc predstavlja kršitev obveznosti delavca. S takšnim ravnanjem je tožnik huje kršil svoje pogodbene oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je bil podan odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR.
NEPRAVDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – RAZLASTITEV
VSL0077297
ZUreP člen 105.
odškodnina za razlaščeno nepremičnino – tržna vrednost nepremičnine – status nepremičnine – namen uporabe nepremičnine
Enotna sodna praksa je, da je pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetje planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastrukture, in da se izračuna glede na tržno vrednost, ki bi jo bilo mogoče doseči s prodajo zemljišča pred razlastitvijo
OZ člen 45, 51, 103, 104, 104/1, 239, 239/1. ZPP člen 282, 282/3.
plačilo odškodnine – kršitev predpogodbe - pogoji za sklenitev glavne pogodbe – bistvene sestavine predpogodbe – soglasje volj o spremembi bistvene sestavine predpogodbe – domneva umika tožbe – nasprotna tožba
Ugotovljeno je, da se je vabilo na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo nanašalo na zadevo po tožbi in ne na zadevo po nasprotni tožbi (ki se obravnava v predmetni zadevi). Domneve umika tožbe tako ni mogoče širiti na zahtevek iz nasprotne tožbe.
Glede na ugovor toženke, da tožnica v roku ni izpolnila pogojev dogovorjenih v predpogodbi, je za odločitev o tem, kdo je kršil predpogodbo, ki določa rok za sklenitev glavne pogodbe, odločilno, ali je bilo med pravdnima strankama doseženo soglasje volj o spremembi bistvene sestavine predpogodbe, to je o drugačnem načinu izpolnitve pogoja. Sama ugotovitev sodišča, da je bila toženka o drugem načinu izpolnitve pogojev obveščena, ne pomeni samo po sebi soglasja k drugačnem načinu izpolnitve bistvenega pogoja iz predpogodbe.
Morebitna oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi kateregakoli od kasnejših predlogov bi veljala le od dneva vložitve teh predlogov, kar na tožničino dolžnost plačila sodne takse, ki je nastala že ob vložitvi tožbe, ne bi vplivalo.
Brezposelnost sama po sebi ne predstavlja podlage za oprostitev plačila sodnih taks.
Sklep, s katerim je sodišče tožničino zahtevo za izdajo zamudne sodbe zavrglo, je sklep procesnega vodstva, izdan med pripravami na glavno obravnavo, zoper katerega ni pritožbe.
tek roka za vložitev pravnega sredstva - zastopanje mladoletnih otrok - vročanje mladoletnemu otroku
Pisanja, namenjena mladoletnikom, se vročajo zakonitim zastopnikom (staršem).
V primeru, ko ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, če se pisanje vroči enemu izmed njih. Če je odločba vseeno vročena obema, začne teči rok za pravno sredstvo od vročitve odločbe prvemu izmed njih, in ne šele od poznejše vročitve tistemu, ki mu je bila vročena zadnjemu.
ZDPra člen 42. ZDPrav-C člen 8. ZSS-I člen 12. ZDT-G člen 5. ZSS-F člen 20. ZSS člen 44, 44/4. ZDT člen 30.
razlike v plači – začasno znižanje plač – funkcionarji – plača državnega pravobranilca
V kolikor matični zakon za posameznega sodnega funkcionarja (sodnika, državnega pravobranilca, državnega tožilca) kot lex specialis določa, da se lahko le s tem zakonom določi znižanje plače funkcionarja, ni mogoče z nobeno uveljavljeno metodo razlage tega člena v ZDPra (enako v ZSS in v ZDT) razlagati tako, da lahko katerikoli drug zakon, le da ni nižji v hierarhiji pravnih aktov, ki jih sprejme zakonodajalec (npr. Odlok, Resolucija, Deklaracija, itn), določi znižanje plače sodnega funkcionarja.
Znižanje osnovne plače sodnih funkcionarjev je zakonito le od takrat, ko je pričela veljati novela matičnega zakona, torej za državne pravobranilce od 3. 10. 2009 dalje (za sodnike oziroma državne tožilce pa od začetka veljavnosti identičnih sprememb v ZSS-I oziroma v ZDT-G).
V obravnavanem primeru, ko je bil umik tožbe in ustavitev postopka posledica neplačila sodne takse s strani tožeče stranke, v prvem odstavku 158. člena ZPP določene predpostavke, po katerih bi bila tožeča stranka oproščena plačila stroškov toženi stranki, niso izpolnjene.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073942
ZPP člen 355.
plačilo električne energije – sprememba lastništva – zmotna uporaba materialnega prava – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – razveljavitev sodbe – vrnitev zadeve v novo sojenje
Dopolnitev dejanskega stanja, ki je ostalo nepopolno ugotovljeno zaradi napačne uporabe materialnega prava, bo lažje in hitreje izvedlo sodišče prve stopnje, ki je dokazni postopek že izvedlo in ga bo moralo le dopolniti, zato je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje.
Pomembna je prava volja strank in zato zapis v pogodbi o višini odpravnine glede na dejanske ugotovitve predstavlja očitno pomoto (in ne zmoto). Med pravdnima strankama je bila dejansko dogovorjena odpravnina v višini treh bruto povprečnih mesečnih plač tožnika v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, medtem ko je preostali tekst dogovora v dogovoru ostal po pomoti. Ker je tožena stranka tožniku izplačala odpravnino v višini treh bruto povprečnih mesečnih plač, je svojo obveznost iz navedenega dogovora izpolnila.
ZSPJS člen 42. ZDR člen 131, 131/4, 161. OZ člen 9. ZUJF člen 176. URS člen 155, 155/2. ZDIU12 člen 5, 5a. ZDIU12-A člen 1. ZIPRS1112 člen 30a. ZDIU člen 8. ZKolP člen 3.
dolžnost izpolnitve obveznosti - regres - prepoved povratne veljave pravnih aktov - kolektivni delovni spor - javni uslužbenci - dogovor - kršitev kolektivne pogodbe - interventni ukrepi - znižanje regresa - sindikati - dogovor o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012
Deveta točka Dogovora o ukrepih na področju plač in drugih prejemkov v javnem sektorju za leti 2011 in 2012 (Dogovor 2010), določa, da se regres za letni dopust v letih 2011 in 2012 izplača v višini 692,00 EUR, in sicer pri plači za mesec april 2011 in april 2012 in ima po vsebini naravo kolektivne pogodbe, saj ureja pravice delavcev iz delovnega razmerja oz. prejemke delavcev v zvezi z delovnim razmerjem. Predstavlja aneks h KPJS, ki je pravno zavezujoč za nasprotnega udeleženca.
Določba 176. člena ZUJF, ki določa, da se zaposlenim ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, drugega odstavka 5. člena ZDIU12, KPJS in kolektivnih pogodb dejavnosti in poklicev, za leto 2012 izplača regres za letni dopust upoštevaje uvrstitev v plačni razred v mesecu pred izplačilom regresa, ne velja za terjatve iz delovnega razmerja javnih uslužbencev, ki so pred njegovo uveljavitvijo že zapadle v plačilo. Regres za letni dopust za leto 2012 za javne uslužbence spada med takšne že zapadle terjatve, saj ga je bilo potrebno v skladu z Dogovorom 2010 izplačati ob izplačilu plače za mesec april 2012.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 435, 435/1, 435/1-2, 435/3,436, 437/2.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra – razmerje med izbrisnim in stečajnim postopkom – prekinitev postopka izbrisa
V 2. točki prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP je določeno, da lahko pravna oseba, nad katero je bil začet postopek izbrisa, vloži ugovor in v njem zatrjuje, da ni pogojev za vodenje postopka izbrisa, ker je bil nad pravno osebo začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilne likvidacije. Takšen ugovor je v skladu s tretjim odstavkom 435. člena ZFPPIPP dovoljen samo, če je bil do poteka roka za ugovor vložen predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti. Po mnenju pritožbenega sodišča citirana določba ZFPPIPP določa razmerje med izbrisnim in stečajnim postopkom – s pravočasnim predlogom za začetek postopka insolventnosti namreč subjekt vpisa „zadrži“ postopek izbrisa oziroma se do pravnomočne odločitve o predlaganem stečaju izbrisu izogne (prekinitev postopka izbrisa v skladu z drugim odstavkom 437. člena ZFPPIPP).
ZDSS-1 člen 47. Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine člen 71, 71/9, 72, 72/3. ZDR člen 8, 8/1, 8/3, 8/5.
podzakonski akt – aktivna legitimacija – osnovna plača
Sodišče lahko v individualnem delovnem sporu odloča o zakonitosti posameznega splošnega akta delodajalca, pri čemer odločitev velja le v tem sporu.
Delodajalec lahko enostransko s splošnim aktom uredi področje plač (delovno uspešnost), pri čemer mora predhodno obvestiti sindikat. Taka prepoved velja v konkretnem primeru zaradi sklenjene podjetniške KP (v njej se je tožena stranka zavezala, da bodo merila za določanje delovne uspešnosti predmet podjetniške KP), ne pa nasploh, ko delodajalec sploh ne bi smel sprejeti splošnega akta o določanju delovne uspešnosti, če bi bil pri njem organiziran sindikat v smislu 5. odstavka 8. člena ZDR.
ZDR člen 43, 184. OZ člen 131, 150, 179. ZVZD-1 člen 5, 9, 9/2.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – padec z lestve – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost - delo na višini – soprispevek – odmera odškodnine
Tožnik glede na zdravstvene omejitve (kot nvalid III. kategorije) ni bil sposoben za delo na odstranjevanju opažev, zato bi moral odkloniti delo na višini in zahtevati od vodje gradbišča, da mu skladno z omejitvami del iz invalidske odločbe določi druge delovne zadolžitve. Ker tega ni storil, je tudi sam prispeval k nastanku škode v višini 30 %.
javni uslužbenec – plača – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo
Skladno z avtentično razlago 49. a člena ZSPJS, je potrebno pri prevedbi izhajati iz zadnje formalne sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je zato pri prevedbi pravilno upoštevala strokovno izobrazbo tožnika ter opis del in nalog po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto asistent snemalca specialist in tožnika ustrezno prevedla na primerljivo delovno mesto asistent TV snemalca.
Odločitev o tem, katera delovna mesta se bodo združila v novo delovno mesto, je v pristojnosti delodajalca.
Pri plačilu za dejansko opravljeno delo ni bistveno, ali je tožnik izpolnjeval formalne pogoje za delovno mesto, katerega dela je opravljal, in kdaj je pridobil nacionalno poklicno kvalifikacijo, ki je pogoj za zasedbo delovnega mesta asistent TV in filmskega snemalca.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 6, 7, 9, 15. ZDRS člen 10, 40.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – državljanstvo
Ker tožnik državljanstva Republike Slovenije ni pridobil po 40. členu ZDRS kot državljan druge republike SFRJ, temveč po 10. členu ZDRS z naturalizacijo, mu pokojnine po ZPIZVZ ni mogoče priznati za nazaj. V 15. členu ZPIZVZ je določeno priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje, le upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS.
Tožnik, ki prejema sorazmerni del starostne pokojnine, je od prijave stalnega prebivališča v Sloveniji, vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Od vključitve v zavarovanje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje zavodu za zdravstveno zavarovanje za tožnika prispevke za zdravstveno zavarovanje, za neposredno nakazilo prispevkov tožniku, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom, pa ni podlage.
Tožnica na dan moževe smrti v letu 2000 še ni dopolnila starosti 45 let in 6 mesecev, da bi ji začela teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ko bi dopolnila 50 let in 6 mesecev starosti. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
izredna pravna sredstva – odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – postopek za odpravo ali spremembo odločbe – učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku – pravica do pravnega sredstva – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – nedovoljena pritožba
Zmotna navedba v pravnem pouku sklepa glede pravice do pritožbe stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima.
Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.