sklenitev pogodbe o zaposlitvi – dogovor – razlaga pogodb
Ker tožnik skladno z dogovorom, iz katerega izhaja, da ima tožnik po preteku nepretrganega delovnega razmerja v drugi družbi pravico do zaposlitve pri toženi stranki na delovnem mestu organizatorja zastopniške mreže, po prenehanju delovnega razmerja v drugi družbi pri toženi stranki ni pravočasno uveljavljal pravice do zaposlitve, je to pravico izgubil. Posledično tožena stranka do tožnika nima nikakršnih obveznosti (tudi odškodninskih), ki bi izhajale iz tega dogovora.
Ker je tožnik revizijo vložil prepozno, se zavrže. Poleg tega je revizijo vložil tožnik sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima opravljen državni pravniški izpit.
Dejstvo, da je tožeča stranka ugotovila, da toženka nima ustrezne izobrazbe, ne predstavlja primera določenega v 3. odstavku 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Toženka je bila namreč razporejena z dokončnimi odločbami, v katere tožeča stranka ni nikoli posegla. Tako je prejela plačilo na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb ter na podlagi teh zakonito prejemala plačo.
ZPIZ-1 člen 110, 390/1, 427, 427/2. ZPIZ člen 72, 72/2, 72/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
družinska pokojnina – vdovska pokojnina
Tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker je starost 45 let dopolnila šele po 31. 12. 1999. Če bi dopolnila starost 45 let do 31. 12. 1999, bi se ji pokojnina priznala, ko bi dopolnila 50 let, kakor je bilo določeno v 2. odstavku 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 12. 1999.
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS je glede na 166. čl. ZDR delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik toženo stranko pravočasno dne 2. 12. 2008 prosil za odobritev koriščenja letnega dopusta za leto 2008. Tožena stranka je tožniku koriščenje letnega dopusta vsaj do 8. 12. 2008 zavrnila, tožnik pa je bil od 8. 12. 2008 do konca meseca decembra 2008 v bolniškem staležu in za koriščenje letnega dopusta v tem času ni posebej zaprosil, nato pa mu je delovno razmerje pri toženi stranki dne 31. 12. 2008 prenehalo. V konkretnem primeru je torej obstajal objektivni razlog (bolniška odsotnost), zaradi katerega tožnik letnega dopusta ni mogel izkoristiti do prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu, zato mu za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo, ki ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno izračunalo in priznalo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066034
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-13. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-13, 107, 107/12.
hitri postopek – preverjanje psihofizičnega stanja – odklonitev strokovnega pregleda – voznik motornega vozila – kolo s pedali – kazenske točke v cestnem prometu.
Storilcu, ki je odklonil strokovni pregled, ko je poganjal kolo s pedali in ni bil v pogonu s pomožnim motorjem ter tako ni bil voznik motornega vozila, ni moč izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu in jih zakon tudi ne predvideva, zato je dovoljen hitri postopek.
Tožnik je na sodišče vložil vlogo v tujem jeziku. Ker je skladno s sklepom sodišča v roku ni prevedel v slovenski jezik, je sodišče vlogo utemeljeno zavrglo.
URS člen 158. ZPIZ-1 člen 22, 25, 34, 34/1, 34/1-11, 34/8, 66, 66/1. ZMEPIZ člen 54, 45/2, 49.
lastnost zavarovanca – sprememba podlage za nazaj
Ker je bila tožnica v spornem obdobju že prostovoljno vključena v obvezno zavarovanje, ji za nazaj ni mogoče spremeniti podlage zavarovanja v zavarovanje prejemnice delne invalidske pokojnine, kljub temu da ji je bila s sodbo za nazaj priznana pravica do delne invalidske pokojnine.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Robotske operacije prostate, kot je bila pri tožniku izvedena v Avstriji, izvajajo tudi v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
Tožnik se je po pravnomočnem priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila odstotno povečana po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1, ker je po izpolnitvi pogojev za priznanje pravice do pokojnine ostal v zavarovanju po dopolnitvi starosti 63 let, z zaposlitvijo ponovno vključil v obvezno zavarovanje (reaktivacija). Pri ponovni odmeri pokojnine po prenehanju reaktivacije povečanje pokojnine po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1 ni več možno.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 53, 53/2, 54, 63, 63/1. ZZZPB člen 52, 53.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – program aktivne politike zaposlovanja – brezposelna oseba
Vključitev v javna dela je glede na navedeno pravno podlago zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na to, da ZZZPB sicer omejuje sklepanje take pogodbe o zaposlitvi na čas enega leta, ob obstoju dodatnih pogojev pa predvideva njegovo podaljšanje, je možno z istim delavcem za isto delo skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas v neprekinjenem trajanju tudi za daljše obdobje, kot ga dovoljuje ZDR.
ZFPPIPP člen 112, 112/1, 112/8, 115, 115/2, 116, 116/1. ZPOmK-1 člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja – nezdružljivost funkcij – konflikt interesov – imenovanje za direktorja javne ustanove – zastopnik javnega interesa
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko je stečajni upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije ali druge javne ustanove. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba upoštevati določil drugih zakonov. Stečajni upravitelj A. je že imenovan za direktorja Javne agencije. Da je kot tak postal zastopnik javnega interesa, izhaja iz zakona. Da je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom opravljati funkcijo stečajnega upravitelja, pa ne more biti dvoma.
Odločitev v upravnem postopku o povrnitvi vlaganj v denacionalizirano premoženje je postala pravnomočna in tako ni več pogojev, da predmetni pravdni postopek miruje.
Tožniku je bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Izplačilo starostne pokojnine je bilo zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje najprej ustavljeno, nato pa mu je bila priznana pravica do delne starostne pokojnine. Za odmero delne starostne pokojnine je odločilna starostna pokojnina, ki je šla tožniku na dan uveljavitve delne pokojnine, saj se po 58. členu ZPIZ-1 delna pokojnina odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki gre zavarovancu na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost, in se potem usklajuje kot druge pokojnine.
ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.
V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
Tožnik, državljan BIH, je bil s sodbo razvrščen v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine od 9. 6. 2005 dalje. Ker v Sloveniji ob uveljavitvi pravice ni bil zavarovan, se mu pokojnina izplačuje od prvega dne po vložitvi zahteve dalje (3. 7. 2006) in še šest mesecev za nazaj.
spor majhne vrednosti - pogodbeno materialno pravo - pogodba o poslovnem sodelovanju
Pogodbeno materialno pravo je del materialnega prava, katerega napačna uporaba je v postopkih v sporih majhne vrednosti pravno upošteven pritožbeni razlog.
ZFPPIPP člen 116, 116/1. ZS člen 101, 101/2-8. ZPOmK člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja - konflikt interesov
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko bi bil upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije RS. Vendar pa mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi določila drugih zakonov – v tem primeru določilo 12j. člena ZPOmK-1. Upravitelj A.K. je že imenovan za direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in je tako postal zastopnik javnega interesa, zaradi česar je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom.
ZZK-1 člen 5, 6. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 396, 396/2. SPZ člen 49, 49/1.
rok za prijavo terjatev – pogojna prijava terjatev – naknadno pridobljena nepremičnina s strani stečajnega dolžnika – učinek plombe
Plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice opozarja na začetek zemljiškoknjižnega postopka. Opozarja na pridobitev lastninske pravice in sicer pod odložnim pogojem. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo upravičenec postal lastnik nepremičnice, za katero je bil predlagan vpis, in to z učinkom za nazaj, sicer pa ne. Če pa bi v praksi stečajnega prava obveljalo stališče, da mora upnik zaradi zaščite svojih pravic že na podlagi plombe prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice, potem bi bila taka praksa v nasprotju z določili ZFPPIPP, ki le v dveh primerih predpisuje prijavljanje terjatev pod odložnim pogojem in sicer v primeru iz tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP ter v primeru iz drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP.