redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - pisno opozorilo - resnost opozorila
Delodajalec lahko pisno opozori delavca na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Presoja sodišča v kasnejšem sporu o zakonitosti odpovedi je v tem primeru omejena le na kontrolo, ali je do kršitve, zaradi katere je bila podano pisno opozorilo, sploh prišlo in ali ni bilo opozorilo podano iz protipravnih razlogov.
Pisno opozorilo iz 1. odstavka 83. člena ZDR je pogoj za morebitno kasnejšo redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kolikor bo delavec ponavljal kršitve. Po izvedenem dokaznem postopku mora sodišče presoditi, ali je bilo pisno opozorilo utemeljeno ali ne in ali je bil s tem izpolnjen tudi pogoj za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Ker je tožniku delovno razmerje prenehalo neodvisno od njegove volje ali krivde, ima pravico do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti, od prenehanja delovnega razmerja do ponovne zaposlitve.
ZPP člen 70, 70/5, 86, 86/3, 86/4, 337, 374, 374/1.
nedovoljena revizija
Tožnico je v postopku pred sodiščem prve in druge stopnje zastopal pooblaščen odvetnik, revizijo pa je vložila sama in ni niti dokazovala niti zatrjevala, da ima opravljen državni pravniški izpit. Takšna revizija je nedovoljena in se zavrže.
Odločitev v upravnem postopku o povrnitvi vlaganj v denacionalizirano premoženje je postala pravnomočna in tako ni več pogojev, da predmetni pravdni postopek miruje.
Ker pri tožniku, invalidu II. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bil popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074582
ZPP člen 76, 76/1, 80, 187, 187/2, 191, 191/3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka – družbenik izbrisane družbe – singularno pravno nasledstvo – zavrženje tožbe
Po izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi določila prvega odstavka 208. člena ZPP proti aktivnim družbenikom ne more priti do nadaljevanja postopka. Nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi tega določila velja le za univerzalne pravne naslednike.
URS člen 22, 50, 52. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško člen 22. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost - pokojninska osnova - prispevki, plačani v tujino
V pokojninsko osnovo se vštejejo le plače, od katerih so bili plačani prispevki na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ker so se prispevki za tožnika določeno obdobje plačevali na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, teh plač ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo za odmero invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost, čeprav je tožnik državljan in rezident Slovenije.
Ker je tožnik revizijo vložil prepozno, se zavrže. Poleg tega je revizijo vložil tožnik sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima opravljen državni pravniški izpit.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program
Storilec, ki je zamudil rok za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program po ZVoz, ne more vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0010107
ZJU člen 140. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca – javni uslužbenci – varnost in zdravje pri delu – krivdna odgovornost
Tožnici (policistki) je zdrsnilo na kovinskem pragu kot pohodni površini, ki bi morala biti obložena s trakovi, ki preprečujejo drsenje. Zdrs (padec) tožnice bi bilo mogoče preprečiti z namestitvijo protizdrsnih trakov na gladko površino kovinskega pragu, zato je prvi toženki kot delodajalki mogoče očitati, da ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnice.
ZFPPIPP člen 112, 112/1, 112/8, 115, 115/2, 116, 116/1. ZPOmK-1 člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja – nezdružljivost funkcij – konflikt interesov – imenovanje za direktorja javne ustanove – zastopnik javnega interesa
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko je stečajni upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije ali druge javne ustanove. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba upoštevati določil drugih zakonov. Stečajni upravitelj A. je že imenovan za direktorja Javne agencije. Da je kot tak postal zastopnik javnega interesa, izhaja iz zakona. Da je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom opravljati funkcijo stečajnega upravitelja, pa ne more biti dvoma.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZST-1 člen 13, 13/1, 13/2.
oprostitev plačila sodnih taks – ponovna obravnava predloga za oprostitev – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks je bilo že odločeno s sklepom VL 51691/2012 z dne 5. 6. 2012, ta oprostitev pa učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog za oprostitev plačila in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost oziroma obveznost povrnitve takse drugemu udeležencu postopka tega dne ali pozneje, torej tudi v pravdnem postopku, ki sledi izvršilnemu.
Tožnik, ki prejema sorazmerni del starostne pokojnine, je od prijave stalnega prebivališča v Sloveniji, vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Od vključitve v zavarovanje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje zavodu za zdravstveno zavarovanje za tožnika prispevke za zdravstveno zavarovanje, za neposredno nakazilo prispevkov tožniku, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom, pa ni podlage.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravi akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
tedenski počitek - odškodnina – prispevki za socialno varnost
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
povrnitev sodnih taks – oprostitev stroškov postopka – brezplačna pravna pomoč – razmerje med zavezancem in državo – obstoj terjatve države do nasprotne stranke – izterjava na podlagi zakona
ZST-1 glede tistega dela sodne takse, ki bi ga bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku dolžna plačati nasprotna stranka, izrecno vzpostavlja dolžniško upniško razmerje med zavezancem in državo, pri čemer mora sodišče o povrnitvi takse odločiti po uradni dolžnosti.
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. Ker v času odločanja tožena stranka ni bila (več) vknjižena kot lastnica predmetnih nepremičnin, je sodišče prve stopnje zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ni samostojen (ugotovitveni) zahtevek.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 339, 339/2, 339/2-14.
upravnik kot zastopnik – posel izrednega upravljanja – aktivna legitimacija upravnika - poslovodstvo brez naročila – prenehanje pogodbe o upravljanju
S prenehanjem pogodbe o upravljanju upravnik izgubi vsa materialnopravna upravičenja iz pogodbe, prenehajo pa tudi njegova pooblastila po 118. členu SPZ, torej pooblastila v zvezi z izterjavo neplačanih obveznosti; preneha biti zakoniti zastopnik etažnih lastnikov
Materialnopravno zmotno je stališče, da je upravnik aktivno legitimiran v pravdi, kjer vtožuje povračilo še neplačanih stroškov, ker je račun za plačilo izstavil etažnemu lastniku pred prenehanjem funkcije upravnika.
osebni stečaj - odpust obveznosti - terjatve nastale po začetku stečaja
Po določbi 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje le na tiste terjatve upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Terjatev iz naslova odgovornosti družbenika za obveznosti izbrisane družbe je nastala šele z izbrisom družbe iz sodnega registra, do katerega je prišlo po začetku postopka osebnega stečaja, zato osebni stečaj na potek predmetnega postopka ne vpliva.
ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.
V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.