ZFPPIPP člen 116, 116/1. ZS člen 101, 101/2-8. ZPOmK člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja - konflikt interesov
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko bi bil upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije RS. Vendar pa mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi določila drugih zakonov – v tem primeru določilo 12j. člena ZPOmK-1. Upravitelj A.K. je že imenovan za direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in je tako postal zastopnik javnega interesa, zaradi česar je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom.
Tožnik se je po pravnomočnem priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila odstotno povečana po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1, ker je po izpolnitvi pogojev za priznanje pravice do pokojnine ostal v zavarovanju po dopolnitvi starosti 63 let, z zaposlitvijo ponovno vključil v obvezno zavarovanje (reaktivacija). Pri ponovni odmeri pokojnine po prenehanju reaktivacije povečanje pokojnine po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1 ni več možno.
Ker tožnik skladno s sklepom sodišča v roku ni dopolnil tožbe tako, da bi predložil dokončni upravi akt (odločbo druge stopnje), je sodišče tožbo utemeljeno zavrglo.
tedenski počitek - odškodnina – prispevki za socialno varnost
Odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka predstavlja po naravi odškodnino za premoženjsko škodo, od katere je dolžna tožena stranka obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja – dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program
Storilec, ki je zamudil rok za predložitev dokazil o vključitvi v ustrezen program po ZVoz, ne more vložiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
ZTLR člen 37, 37/1. ZDen člen 67, 67/3, 78, 78/2. ZD člen 9, 132, 219.
tožba za vrnitev stvari denacionalizacije – dedovanje – kaduciteta – trenutek prehoda zapuščine – lastninska pravica
Ker instituta zapuščine brez dedičev ZDen ne ureja, je potrebno za takšen primer uporabiti določbe ZD.
V primerih, ko gre za vrnitev premoženja v denacionalizacijskem postopku upravičencu, ki ni več živ in nima naslednikov (dedičev), nastopi kaduciteta s trenutkom pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
ZPIZVZ člen 2, 2/1, 2/2, 2/4, 6, 7, 9, 15. ZDRS člen 10, 40.
bivši vojaški zavarovanci – pokojnina – državljanstvo
Ker tožnik državljanstva Republike Slovenije ni pridobil po 40. členu ZDRS kot državljan druge republike SFRJ, temveč po 10. členu ZDRS z naturalizacijo, mu pokojnine po ZPIZVZ ni mogoče priznati za nazaj. V 15. členu ZPIZVZ je določeno priznanje in izplačilo starostne, predčasne, invalidske, vdovske oziroma družinske pokojnine za nazaj od dneva izpolnitve pogojev, če niso bili zavarovani, oziroma od prvega dne naslednjega meseca po prenehanju aktivne vojaške službe oziroma zavarovanja pri zavodu, vendar največ od 18. 10. 1991 dalje, le upravičencem, ki so pridobili državljanstvo po 40. členu Zakona o državljanstvu RS.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. ZPP člen 116, 139, 318, 318/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zamudna sodba – vrnitev v prejšnje stanje – vročanje tožbe – pravna oseba
Ker vročitev tožbe toženi stranki, ki je pravna oseba, ni bila opravljena na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče šteti, da je prišlo do pravilne vročitve tožbe v odgovor.
ZPIZ-1 člen 110, 390/1, 427, 427/2. ZPIZ člen 72, 72/2, 72/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
družinska pokojnina – vdovska pokojnina
Tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker je starost 45 let dopolnila šele po 31. 12. 1999. Če bi dopolnila starost 45 let do 31. 12. 1999, bi se ji pokojnina priznala, ko bi dopolnila 50 let, kakor je bilo določeno v 2. odstavku 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 12. 1999.
Dejstvo, da je tožeča stranka ugotovila, da toženka nima ustrezne izobrazbe, ne predstavlja primera določenega v 3. odstavku 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Toženka je bila namreč razporejena z dokončnimi odločbami, v katere tožeča stranka ni nikoli posegla. Tako je prejela plačilo na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb ter na podlagi teh zakonito prejemala plačo.
povrnitev sodnih taks – oprostitev stroškov postopka – brezplačna pravna pomoč – razmerje med zavezancem in državo – obstoj terjatve države do nasprotne stranke – izterjava na podlagi zakona
ZST-1 glede tistega dela sodne takse, ki bi ga bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku dolžna plačati nasprotna stranka, izrecno vzpostavlja dolžniško upniško razmerje med zavezancem in državo, pri čemer mora sodišče o povrnitvi takse odločiti po uradni dolžnosti.
Zahtevek za izbris izpodbijane vknjižbe se lahko uveljavlja proti tistemu, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice. Ker v času odločanja tožena stranka ni bila (več) vknjižena kot lastnica predmetnih nepremičnin, je sodišče prve stopnje zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe ni samostojen (ugotovitveni) zahtevek.
V skladu s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS je glede na 166. čl. ZDR delodajalec dolžan plačati delavcu nadomestilo za neizrabljen dopust tedaj, ko delavec svoje pravice do plačanega letnega dopusta objektivno ni mogel izvršiti, pri čemer se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik toženo stranko pravočasno dne 2. 12. 2008 prosil za odobritev koriščenja letnega dopusta za leto 2008. Tožena stranka je tožniku koriščenje letnega dopusta vsaj do 8. 12. 2008 zavrnila, tožnik pa je bil od 8. 12. 2008 do konca meseca decembra 2008 v bolniškem staležu in za koriščenje letnega dopusta v tem času ni posebej zaprosil, nato pa mu je delovno razmerje pri toženi stranki dne 31. 12. 2008 prenehalo. V konkretnem primeru je torej obstajal objektivni razlog (bolniška odsotnost), zaradi katerega tožnik letnega dopusta ni mogel izkoristiti do prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu, zato mu za pripadajoče neizrabljene dni letnega dopusta pripada ustrezno nadomestilo, ki ga je sodišče prve stopnje tudi pravilno izračunalo in priznalo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066034
ZP-1 člen 52, 52/2, 52/2-6. ZMV člen 3, 3/1, 3/1-13. ZPrCP člen 3, 3/1, 3/1-13, 107, 107/12.
hitri postopek – preverjanje psihofizičnega stanja – odklonitev strokovnega pregleda – voznik motornega vozila – kolo s pedali – kazenske točke v cestnem prometu.
Storilcu, ki je odklonil strokovni pregled, ko je poganjal kolo s pedali in ni bil v pogonu s pomožnim motorjem ter tako ni bil voznik motornega vozila, ni moč izreči stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu in jih zakon tudi ne predvideva, zato je dovoljen hitri postopek.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0010107
ZJU člen 140. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca – javni uslužbenci – varnost in zdravje pri delu – krivdna odgovornost
Tožnici (policistki) je zdrsnilo na kovinskem pragu kot pohodni površini, ki bi morala biti obložena s trakovi, ki preprečujejo drsenje. Zdrs (padec) tožnice bi bilo mogoče preprečiti z namestitvijo protizdrsnih trakov na gladko površino kovinskega pragu, zato je prvi toženki kot delodajalki mogoče očitati, da ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnice.
Tožnik vtožuje plače, dnevnice za obdobje, ko je bil napoten na delo v tujino, odpravnino zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov in jubilejno nagrado. Tožena stranka tožniku vtoževanih terjatev ni poravnala, zato je tožnikov tožbeni zahtevek utemeljen.
bolniški stalež – stroški postopka – uspeh v sporu
Tožnik je v socialnem sporu uveljavljal ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 180 dni, priznano pa mu je bilo le 6 dni za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. V pravdi je uspel v višini 3,33 %, zato je upravičen le do povračila 3,33 % stroškov postopka.
Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe upravičuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Poravnave obveznosti drugo tožene stranke prvo toženi stranki po kreditni pogodbi pa ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo v tej pravdi uveljavljanega zahtevka na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe.
Tožnik je na sodišče vložil vlogo v tujem jeziku. Ker je skladno s sklepom sodišča v roku ni prevedel v slovenski jezik, je sodišče vlogo utemeljeno zavrglo.