Ker je tožnik revizijo vložil prepozno, se zavrže. Poleg tega je revizijo vložil tožnik sam, pri čemer ni niti zatrjeval niti dokazoval, da ima opravljen državni pravniški izpit.
URS člen 4, 4/2, 33, 50. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 180, 181, 249.
nova odmera pokojnine
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Čeprav plače za leto 1992 pri odmeri niso bile zajete, je toženec zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel, saj je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno.
Tožniku je bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Izplačilo starostne pokojnine je bilo zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje najprej ustavljeno, nato pa mu je bila priznana pravica do delne starostne pokojnine. Za odmero delne starostne pokojnine je odločilna starostna pokojnina, ki je šla tožniku na dan uveljavitve delne pokojnine, saj se po 58. členu ZPIZ-1 delna pokojnina odmeri v višini polovice starostne pokojnine, ki gre zavarovancu na dan uveljavitve delne pokojnine, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, pokojninsko osnovo in starost, in se potem usklajuje kot druge pokojnine.
ZFPPIPP člen 112, 112/1, 112/8, 115, 115/2, 116, 116/1. ZPOmK-1 člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja – nezdružljivost funkcij – konflikt interesov – imenovanje za direktorja javne ustanove – zastopnik javnega interesa
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko je stečajni upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije ali druge javne ustanove. To pa ne pomeni, da sodišču ni treba upoštevati določil drugih zakonov. Stečajni upravitelj A. je že imenovan za direktorja Javne agencije. Da je kot tak postal zastopnik javnega interesa, izhaja iz zakona. Da je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom opravljati funkcijo stečajnega upravitelja, pa ne more biti dvoma.
Tožnik, ki prejema sorazmerni del starostne pokojnine, je od prijave stalnega prebivališča v Sloveniji, vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje. Od vključitve v zavarovanje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje plačuje zavodu za zdravstveno zavarovanje za tožnika prispevke za zdravstveno zavarovanje, za neposredno nakazilo prispevkov tožniku, kar neutemeljeno uveljavlja s tožbenim zahtevkom, pa ni podlage.
Ker pri tožniku, invalidu II. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bil popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074582
ZPP člen 76, 76/1, 80, 187, 187/2, 191, 191/3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka – družbenik izbrisane družbe – singularno pravno nasledstvo – zavrženje tožbe
Po izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi določila prvega odstavka 208. člena ZPP proti aktivnim družbenikom ne more priti do nadaljevanja postopka. Nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi tega določila velja le za univerzalne pravne naslednike.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi – dogovor – razlaga pogodb
Ker tožnik skladno z dogovorom, iz katerega izhaja, da ima tožnik po preteku nepretrganega delovnega razmerja v drugi družbi pravico do zaposlitve pri toženi stranki na delovnem mestu organizatorja zastopniške mreže, po prenehanju delovnega razmerja v drugi družbi pri toženi stranki ni pravočasno uveljavljal pravice do zaposlitve, je to pravico izgubil. Posledično tožena stranka do tožnika nima nikakršnih obveznosti (tudi odškodninskih), ki bi izhajale iz tega dogovora.
povrnitev sodnih taks – oprostitev stroškov postopka – brezplačna pravna pomoč – razmerje med zavezancem in državo – obstoj terjatve države do nasprotne stranke – izterjava na podlagi zakona
ZST-1 glede tistega dela sodne takse, ki bi ga bila po splošnih pravilih o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku dolžna plačati nasprotna stranka, izrecno vzpostavlja dolžniško upniško razmerje med zavezancem in državo, pri čemer mora sodišče o povrnitvi takse odločiti po uradni dolžnosti.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 53, 53/2, 54, 63, 63/1. ZZZPB člen 52, 53.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – program aktivne politike zaposlovanja – brezposelna oseba
Vključitev v javna dela je glede na navedeno pravno podlago zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Glede na to, da ZZZPB sicer omejuje sklepanje take pogodbe o zaposlitvi na čas enega leta, ob obstoju dodatnih pogojev pa predvideva njegovo podaljšanje, je možno z istim delavcem za isto delo skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas v neprekinjenem trajanju tudi za daljše obdobje, kot ga dovoljuje ZDR.
Tožeča stranka je pravilno zahtevala, da se zaradi vzpostavitve stanja vpisov v zemljiški knjigi, kakršno je bilo pred izvedbo izpodbijane vknjižbe, dovoli vknjižba izbrisa hipoteke.
S tožbo zaradi izpodbijanja pravnih dejanj stečajnega dolžnika se razveljavljajo zgolj učinki pravnega dejanja med stečajnim dolžnikom in osebo, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, zato 275. člen ZFPPIPP tožeči stranki ne nalaga postavitve zahtevka za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe.
ZFPPIPP člen 116, 116/1. ZS člen 101, 101/2-8. ZPOmK člen 12j, 12j/2, 12j/2-6.
razrešitev upravitelja - konflikt interesov
ZFPPIPP ne ureja situacije, ko bi bil upravitelj tekom vodenja postopka imenovan za direktorja Javne agencije RS. Vendar pa mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi določila drugih zakonov – v tem primeru določilo 12j. člena ZPOmK-1. Upravitelj A.K. je že imenovan za direktorja Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence in je tako postal zastopnik javnega interesa, zaradi česar je njegovo delo v konfliktu z zasebnim interesom.
izredna pravna sredstva – odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa – postopek za odpravo ali spremembo odločbe – učinki odprave ali spremembe odločbe o prekršku – pravica do pravnega sredstva – pravica do pritožbe – napačen pravni pouk – nedovoljena pritožba
Zmotna navedba v pravnem pouku sklepa glede pravice do pritožbe stranki (v tem primeru prekrškovnemu organu) ne more dati pravice, ki je po zakonu nima.
Odprava ali sprememba odločbe je urejena v 171.a do 171.č členih ZP-1 in v drugem odstavku 171.b člena izrecno določa, da sodišče o predlogu (za odpravo ali spremembo odločbe) odloči s sklepom, zoper katerega ni pravnega sredstva.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družba ne posluje na poslovnem naslovu
Predlagateljica je zatrjevala izbrisni razlog iz druge točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP in se pri tem sklicevala na domnevo iz druge alineje 2. točke drugega odstavka istega člena. Vlagatelj ugovora mora izkazati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v register, in da je na tem naslovu družba upravičena poslovati. Za ugoditev ugovoru morata biti torej podana oba pogoja.
Tožnica na dan moževe smrti v letu 2000 še ni dopolnila starosti 45 let in 6 mesecev, da bi ji začela teči čakalna doba za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, ko bi dopolnila 50 let in 6 mesecev starosti. Zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do vdovske pokojnine.
spor majhne vrednosti - pogodbeno materialno pravo - pogodba o poslovnem sodelovanju
Pogodbeno materialno pravo je del materialnega prava, katerega napačna uporaba je v postopkih v sporih majhne vrednosti pravno upošteven pritožbeni razlog.
Dejstvo, da je tožeča stranka ugotovila, da toženka nima ustrezne izobrazbe, ne predstavlja primera določenega v 3. odstavku 190. člena OZ, ki določa, da obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla. Toženka je bila namreč razporejena z dokončnimi odločbami, v katere tožeča stranka ni nikoli posegla. Tako je prejela plačilo na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb ter na podlagi teh zakonito prejemala plačo.
ZPIZ-1 člen 110, 390/1, 427, 427/2. ZPIZ člen 72, 72/2, 72/3. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
družinska pokojnina – vdovska pokojnina
Tožnica nima pravice do vdovske pokojnine, ker je starost 45 let dopolnila šele po 31. 12. 1999. Če bi dopolnila starost 45 let do 31. 12. 1999, bi se ji pokojnina priznala, ko bi dopolnila 50 let, kakor je bilo določeno v 2. odstavku 72. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. 12. 1999.
ZZK-1 člen 5, 6. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 59/3, 396, 396/2. SPZ člen 49, 49/1.
rok za prijavo terjatev – pogojna prijava terjatev – naknadno pridobljena nepremičnina s strani stečajnega dolžnika – učinek plombe
Plomba zaradi vložitve predloga za vpis lastninske pravice opozarja na začetek zemljiškoknjižnega postopka. Opozarja na pridobitev lastninske pravice in sicer pod odložnim pogojem. Če bodo pogoji izpolnjeni, bo upravičenec postal lastnik nepremičnice, za katero je bil predlagan vpis, in to z učinkom za nazaj, sicer pa ne. Če pa bi v praksi stečajnega prava obveljalo stališče, da mora upnik zaradi zaščite svojih pravic že na podlagi plombe prijaviti svoje terjatve in ločitvene pravice, potem bi bila taka praksa v nasprotju z določili ZFPPIPP, ki le v dveh primerih predpisuje prijavljanje terjatev pod odložnim pogojem in sicer v primeru iz tretjega odstavka 59. člena ZFPPIPP ter v primeru iz drugega odstavka 396. člena ZFPPIPP.
Tožnik je na sodišče vložil vlogo v tujem jeziku. Ker je skladno s sklepom sodišča v roku ni prevedel v slovenski jezik, je sodišče vlogo utemeljeno zavrglo.