Edina izjema od pravila, ki k povrnitvi stroškov v primeru umika tožbe upravičuje tožečo stranko, je umik tožbe po izpolnitvi zahtevka. Poravnave obveznosti drugo tožene stranke prvo toženi stranki po kreditni pogodbi pa ni mogoče izenačevati z izpolnitvijo v tej pravdi uveljavljanega zahtevka na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe.
URS člen 4, 4/2, 33, 50. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4, 260, 260/1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 5, 180, 181, 249.
nova odmera pokojnine
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena starostna pokojnina. Čeprav plače za leto 1992 pri odmeri niso bile zajete, je toženec zahtevo za ponovno odmero pokojnine utemeljeno zavrgel, saj je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno.
Ker pri tožniku, invalidu II. kategorije invalidnosti, ni prišlo do takšnega poslabšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju, da bi bil popolnoma nezmožen za delo, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti neutemeljen.
PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074582
ZPP člen 76, 76/1, 80, 187, 187/2, 191, 191/3, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 442, 442/6.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – nadaljevanje postopka – družbenik izbrisane družbe – singularno pravno nasledstvo – zavrženje tožbe
Po izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi določila prvega odstavka 208. člena ZPP proti aktivnim družbenikom ne more priti do nadaljevanja postopka. Nadaljevanje prekinjenega postopka na podlagi tega določila velja le za univerzalne pravne naslednike.
DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073944
OZ člen 50. ZZZDR člen 132. ZPP člen 226, 339, 339/2, 339/2 – 8.
navidezna pogodba – sila – grožnja – zvišanje preživnine – poravnanje preživninske obveznosti – časovne meje pravnomočnosti – ne bis in idem – kršitev pravice do izjave – listine v tujem jeziku
Če je nek navidezen posel sklenjen pod vplivom sile oz. grožnje, tak akt ne izgubi svoje temeljne pravne narave – to pa je, da gre za navidezno pogodbo.
Zneski, ki jih je toženec plačeval mesečno, so pokrivali njegovo mesečno preživninsko obveznost za hčerko. Torej niso predstavljali vračanja fiktivnega dolga na podlagi fiktivne (navidezne) pogodbe, marveč so predstavljali izpolnjevanje prikritega dogovora o mesečni preživnini.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – primarni strah – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neznatne ovire - pravično zadoščenje
Denarna odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se priznava le izjemoma. Ker je bila tožnica pri higieni, gospodinjstvu in prostočasnih dejavnostih le neznatno ovirana in še to le kratek čas, odškodnina ni utemeljena.
negatorna tožba – varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg – protipravnost – naravno javno dobro – odškodnina
Ker je tožnik v nakup nepremičnine pristal, kljub temu da po njej poteka vodotok, ni upravičen do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. člen SPZ. Očitano vznemirjanje lastninske pravice ni protipravno tudi zato, ker je bil premik vode rezultat naravnega dogodka in ne delovanja tožene stranke.
obveznost plačila – zamudna sodba – nadurno delo – pisan odredba
Zakonska določba, da mora delodajalec delavcu nadurno delo odrediti pisno, predstavlja obveznost delodajalca, da odreditev nadurnega dela delavcu sporoči jasno in določno, namenjena pa je tudi evidenci in morebitnemu nadzoru nadurnega dela. Če delodajalec krši to zakonsko obveznost in nadur ne odredi v pisni obliki, delavec zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic v smislu, da se mu odrejene in opravljene nadure ne priznajo.
ZPP člen 155, 163, 163/3, 318. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 15.
zamudna sodba – nezgoda pri deli – odgovornost delodajalca - pravdni stroški – administrativni stroški
Ni splošno znano, da nobeno izobraževanje ne more preprečiti delavcu, da z roko seže v nezavarovani del stroja, na kar se tožena stranka neprepričljivo in neuspešno sklicuje v pritožbi.
Tožeča stranka je stroške, s tem, ko jih ni specificirala po posameznih elementih, dejansko priglasila v pavšalnem znesku. Ta pa ne more znašati več kot znaša pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev, ki se lahko v primeru uveljavljanja pavšalnega zneska namesto dejanskih izdatkov, priznajo odvetniku.
krajevna pristojnost – dogovor o krajevni pristojnosti – predložitev listine – pravdni postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi
V primerih, ko se pravdni postopek začne po razveljavitvi sklepa o izvršbi, je treba dogovor o krajevni pristojnosti priložiti najkasneje k prvemu procesnemu dejanju v pravdnem postopku.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenci - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja
Tožnik (policist) je osebno posredoval pri svojem sodelavcu, da, ob nadzoru cestnega prometa ne bi opravil postopka preizkusa alkoholiziranosti voznika. Opisana kršitev ima vse znake kaznivega dejanja sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje po 2. odstavku 263. člena KZ-1, zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku po 1. točki 1. odstavka 111. člena ZDR, zakonita.
Nepremičnina je v solasti vseh v zemljiško knjigo navedenih solastnikov, ki so kot taki nujni sosporniki in morajo sodelovati v razdružitvenem postopku.
Zmotno je prepričanje upnika, da sklep o izvršbi nudi upniku izvršilno sredstvo tudi v primeru tistih motilnih dejanj, ki jih zajema že izdani izvršilni naslov in bodo nastajale v bodoče, torej v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. Temu predmetni izvršilni postopek ni namenjen. S sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno, kar pa ne more biti.
oporočna sposobnost – izpodbijanje oporoke – predmet izpodbijanja – trditveno breme – lastnoročna oporoka
Sodišče je bilo dolžno preverjati le oporočno sposobnost zapustnice v času sestave oporoke pred pričami, glede katere so bili tožniki s strani zapuščinskega sodišča napoteni na pravdo. Zapis, za katerega toženec trdi, da gre za lastnoročno oporoko zapustnice, pa v času zapuščinske obravnave sodišču ni bil predložen in tudi ni bil predmet izpodbijanja v konkretnem postopku.
izločitveni zahtevek – nedopustnost izvršbe – izvršba na nepremičnino – skupna lastnina zakoncev – ugovor zakonca, da nepremičnina sodi v skupno premoženje
Dokler ni dovoljena izvršba zoper tožnico, za uveljavitev terjatve tožene stranke ni dopustno poseči na premoženje, ki sodi v skupno premoženje tožnice in izvršilnega dolžnika.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 310, 310/1. ZPP člen 111, 111/3, 111/4.
postopek insolventnosti - štetje rokov – enomesečni rok za vložitev tožbe – iztek roka na soboto
V primeru enomesečnega roka iz 310. člena ZFPPIPP, v katerem mora izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je prerekana, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz 309. člena tega zakona, se glede štetja tega roka uporabljajo določbe ZPP o štetju rokov.
OZ člen 635, 635/3, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3, 649, 649/1, 663, 663/1, 663/2.
pobotni ugovor – nasprotna tožba – gradbena pogodba – podjemna pogodba – zahtevki po izteku enoletnega roka
Prvostopenjsko sodišče bi moralo v obrazložitvi pojasniti, kakšno je razmerje med zahtevki iz nasprotne tožbe in zahtevki, ki so bili v uveljavljani v pobot. Če se nek zahtevek upošteva v okviru pobotnega ugovora kot nasprotno terjatev tožene stranke do tožeče stranke, je v tem delu potrebno tožbeni zahtevek zavrniti – in obratno. V vsakem primeru je potrebno odločitev tako obrazložiti, da jo je mogoče preizkusiti tudi v tem oziru.
Naročnik iz gradbene pogodbe lahko v letu dni od obvestila o napaki aktivno uveljavlja svoja zahtevka iz 1. in 2. odstavka 637. člena OZ; po preteku tega roka pa naročnik to pravico izgubi. Po preteku enoletnega roka se lahko naročnik, če je napaden z zahtevkom (npr. s tožbo), zoper zahtevek le še brani z ugovorom.
Sodna poravnava je v materialnopravnem smislu pogodba in za njeno razlago veljajo pravila o razlagi pogodb.
Predpostavka za zahtevek za plačilo uporabnine so poleg prikrajšanja in obogatitve tudi neprivolitev lastnika v uporabo. Za upravičenje do uporabnine ne zadošča le uporaba spornega stanovanja brez pravne podlage.