URS člen 22, 50, 52. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Hrvaško člen 22. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20, 21. ZPIZ-1 člen 7, 7/5, 39, 39/1, 39/2, 72, 94, 94/3, 200, 201.
nadomestilo za invalidnost - pokojninska osnova - prispevki, plačani v tujino
V pokojninsko osnovo se vštejejo le plače, od katerih so bili plačani prispevki na podlagi pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji. Ker so se prispevki za tožnika določeno obdobje plačevali na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini, teh plač ni mogoče všteti v pokojninsko osnovo za odmero invalidske pokojnine oziroma nadomestila za invalidnost, čeprav je tožnik državljan in rezident Slovenije.
Tožnik se je po pravnomočnem priznanju pravice do starostne pokojnine, ki je bila odstotno povečana po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1, ker je po izpolnitvi pogojev za priznanje pravice do pokojnine ostal v zavarovanju po dopolnitvi starosti 63 let, z zaposlitvijo ponovno vključil v obvezno zavarovanje (reaktivacija). Pri ponovni odmeri pokojnine po prenehanju reaktivacije povečanje pokojnine po 3. odstavku 53. člena ZPIZ-1 ni več možno.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 883/2004 z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 20, 20/1, 20/2. ZZVZZ člen 23, 23/2, 23/2-2. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 135/1, 224.
zdravljenje v tujini - izčrpane možnosti zdravljenja
Robotske operacije prostate, kot je bila pri tožniku izvedena v Avstriji, izvajajo tudi v Sloveniji. Ker v Sloveniji niso bile izčrpane možnosti zdravljenja, tožnik nima pravice do povrnitve stroškov zdravljenja v tujini.
DELOVNO PRAVO – JAVNI USLUŽBENCI – ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS0010107
ZJU člen 140. OZ člen 131, 131/1. ZDR člen 43. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca – javni uslužbenci – varnost in zdravje pri delu – krivdna odgovornost
Tožnici (policistki) je zdrsnilo na kovinskem pragu kot pohodni površini, ki bi morala biti obložena s trakovi, ki preprečujejo drsenje. Zdrs (padec) tožnice bi bilo mogoče preprečiti z namestitvijo protizdrsnih trakov na gladko površino kovinskega pragu, zato je prvi toženki kot delodajalki mogoče očitati, da ni v zadostni meri poskrbela za varno delo tožnice.
odškodninska odgovornost delodajalca – obveznosti delavca – upoštevanje delodajalčevih navodil – odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka s tem, ko je tožniku odredila, da evidentira prihode in odhode vozil, ni ravnala protipravno in tožena stranka tožniku ni kršila pravic iz delovnega razmerja, zato tožniku ne pripada odškodnina za nematerialno škodo.
Tožena stranka (gradbeno podjetje) v zimskem času asfalta ne vgrajuje, zato delavci, katerih delo je povezano z vgrajevanjem asfalta, ta čas dobijo druge zadolžitve oziroma koristijo dopust ali višek ur. Zato odločitev tožene stranke, da ena skupina, v kateri je bil tožnik, preneha delati, ne pomeni kršenja pravic iz delovnega razmerja.
Zmanjšan obseg proizvodnje oziroma poslovanja predstavlja utemeljen poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri tem pa zmanjšanje števila zaposlenih in s tem zmanjšanje stroškov pomeni tako ekonomski kot organizacijski razlog.
ZIZ člen 24, 24/1, 24/4. ZGD-1 člen 580. ZFPPIPP člen 132, 132/1.
prehod obveznosti na novega dolžnika – pripojitev – prekinitev postopka
Ker je prvotni dolžnik obstajal vse do 5.9.2012, ko je bil izbrisan iz sodnega registra, in do prehoda obveznosti na novega dolžnika ni moglo priti pred 5.9.2012, prekinitev izvršilnega postopka ne more nastopiti že z dnem 2.8.2012.
ZDR člen 184. OZ člen 131, 148, 148/1, 179, 179/1. KZ-1 člen 169.
odškodninska odgovornost delodajalca - nepremoženjska škoda - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - poseg v osebnostne pravice - razžalitev
Neutemeljeno in šikanozno odvzemanje možnosti tožnici (operni pevki), da nastopa v vlogah, ki so glasovno zanjo primerne, pomeni kršitev pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, zlasti zato, ker je tožena stranka tožnici možnost nastopanja odrekala kot sankcijo zaradi zavrnitve vloge. Pri odvzemu vloge je šlo za reakcijo direktorja tožene stranke na tožničino zavrnitev vloge. Takšno izvrševanje sicer legitimnih pooblastil za odločanje o zasedbi vlog pa pomeni protipravno ravnanje v smislu ene od predpostavk civilnega delikta, zato je tožnica upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo za pretrpljene duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice (do osebnega dostojanstva in varnosti).
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – priposestvovanje – zunajknjižno priposestvovanje – zmota o predmetu – dobroverna posest – opravičljiva zmota – običajna skrbnost v pravnem prometu – dobrovernost pravnega naslednika – posadna izjava – posadna listina
Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik. Tožnik ni pridobil posesti stvari z dedovanjem, saj nepremičnina ni bila predmet sklepa o dedovanju, svojo dobrovernost je dokazoval na podlagi posadne izjave, iz katere pa izhaja prav nasprotno, da tožnik oziroma njegovi pravni predniki niso lastniki nepremičnine. Tožnik zato zgolj s sklicevanjem na posadno izjavo ne more dokazati dobre vere.
Zmota v oznaki parcele v pogodbi ni opravičljiva zmota.
Zapustitev kraja dogodka, ne da bi voznik posredoval svoje podatke, predstavlja samostojen razlog za izgubo zavarovalnih pravic. Zavarovanec se takšne pravne posledice lahko reši le, če dokaže, da za zapustitev kraja dogodka ni kriv. Ker se sodišče do takšnih navedb toženca ni opredelilo, je podana procesna kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
odškodninska odgovornost delodajalca – škoda – nepremoženjska škoda
Tožnik od tožene stranke vtožuje škodo, ki naj bi mu nastala zaradi nepravočasnega plačila denarne obveznosti, kot mu je bila priznana po sodbi. Pravno priznana škoda, ki jo določa 132. člen OZ predstavlja zmanjšanje premoženja (navadna škoda), preprečitev povečanja premoženja (izgubljeni dobiček), pa tudi povzročitev telesnih ali duševnih bolečin ali strahu drugemu ter okrnitev ugleda pravne osebe (nepremoženjska škoda). Glede na to, da tožnik v zvezi z nepravočasno izpolnitvijo obveznosti, kot je bila toženi stranki naložena s sodbo, ne zatrjuje, kakšna škoda mu je s tem nastala, tožniku ni uspelo dokazati nastanka škode, kot elementa odškodninske odgovornosti.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – primarni strah – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – neznatne ovire - pravično zadoščenje
Denarna odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti se priznava le izjemoma. Ker je bila tožnica pri higieni, gospodinjstvu in prostočasnih dejavnostih le neznatno ovirana in še to le kratek čas, odškodnina ni utemeljena.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073940
ZASP člen 159, 159/4. ZPP člen 311, 311/1, 337.
javna priobčitev fonogramov – dolžnost mesečnega poročanja – civilno pravno varstvo zahtevka po mesečnem poročanju – zapadlost obveznosti do konca glavne obravnave – pritožbene novote
Tožnik je s tožbenim zahtevkom zahteval, da mu toženec mesečno poroča o obsegu javnega priobčevanja fonogramov pri opravljanju svoje dejavnosti, za kar v 311. členu ZPP ni podlage, saj navedena terjatev v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla, niti ni predvidena kot izjema.
Oporočiteljevo podpisovanje oporoke, njegova izjava, da gre za oporoko, in podpis obeh prič predstavljajo enotno pravno dejanje, ki se mora opraviti sočasno. Že iz tega stališča izhaja sklep, da zakon ne zahteva tudi sočasnosti sestave listine in ostalih dejanj, tj. oporočiteljevega podpisa oporoke in izjave, da gre za oporoko, in podpisa prič.
Če sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrne dokazni predlog in ne pojasni razlogov, zaradi katerih je bil dokazni predlog zavrnjen, stranka pa na navedeno kršitev opozori (šele) v pritožbi, pritožbeno sodišče lahko v primeru, če gre za relevanten dokaz in stranka na ta način ne zlorablja procesnih pravic, v sklepu naloži prvemu sodišču, da v novem sojenju izvede tudi ta dokaz.
OZ člen 100, 100/3, 240, 458, 458/1, 458/1-2, 459, 459/2, 475. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/4.
stvarne napake – odstop od pogodbe – vzrok za napake – trditveno breme – računalniški sistem – poseganje v sistem – posebne lastnosti opreme - pobotni ugovor
Pri presoji odgovornosti prodajalca je treba upoštevati, da velja domneva, da vzrok za okvaro izvira iz njegove notranje poslovne sfere. Domnevo pa lahko prodajalec ovrže tako, da dokaže, da vzrok za okvaro ne izvira iz njegove sfere, torej da vzrok za okvaro niso lastnosti stvari same, ampak da ta npr. izvira iz nepravilne uporabe s strani kupca.
Tožeča stranka je trditev, da je bila obravnavana lastnost sistema med strankama dogovorjena, podala šele po prejemu izvedenskega mnenja S. D., torej po prvem naroku za glavno obravnavo. Ker pri tem ni navedla, zakaj teh dejstev ni mogla navesti že prej, jih ni mogoče upoštevati.
Dejstvo, da je bil ob vračilu računalniški sistem oz. trdi disk na računalniku izbrisan, je za sodišče prve stopnje pravno pomembno le zato, ker je zaradi tega tožeča stranka ostala neuspešna v dokazovanju prvotnega stanja opreme.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Trditveno in dokazno breme o premoženjskem stanju je na predlagatelju, ki bi moral že v predlogu za taksno oprostitev navesti vsa relevantna dejstva, ki naj jih sodišče upošteva pri odločanju o predlogu. V rubrikah izjave bi moral izpolniti podatek o višini posameznih postavk, kot jih zahteva obrazec, česar pa predlagatelj v obravnavanem primeru ni storil. Skliceval se je oziroma kot dokaz je predlagal bilanco stanja, izkaz poslovnega izida ter register TRR, kar ne zadošča. Tudi navedba v opombah, da posluje z izgubo in da v tem času nima sredstev za plačilo takse ter jih ne more zagotoviti, ne zadošča za navedbo konkretnih podatkov o premoženjskem stanju. Ni naloga sodišča, da brez ustreznih konkretnih trditev išče v predloženih dokazih dejanske ugotovitve, ki bi eventuelno bile v korist stranki.
OZ člen 635, 635/3, 637, 637/1, 637/2, 639, 639/3, 649, 649/1, 663, 663/1, 663/2.
pobotni ugovor – nasprotna tožba – gradbena pogodba – podjemna pogodba – zahtevki po izteku enoletnega roka
Prvostopenjsko sodišče bi moralo v obrazložitvi pojasniti, kakšno je razmerje med zahtevki iz nasprotne tožbe in zahtevki, ki so bili v uveljavljani v pobot. Če se nek zahtevek upošteva v okviru pobotnega ugovora kot nasprotno terjatev tožene stranke do tožeče stranke, je v tem delu potrebno tožbeni zahtevek zavrniti – in obratno. V vsakem primeru je potrebno odločitev tako obrazložiti, da jo je mogoče preizkusiti tudi v tem oziru.
Naročnik iz gradbene pogodbe lahko v letu dni od obvestila o napaki aktivno uveljavlja svoja zahtevka iz 1. in 2. odstavka 637. člena OZ; po preteku tega roka pa naročnik to pravico izgubi. Po preteku enoletnega roka se lahko naročnik, če je napaden z zahtevkom (npr. s tožbo), zoper zahtevek le še brani z ugovorom.