Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
pravica do delne invalidske pokojnine - brezposelni zavarovanec - varstvo že pridobljene pravice
Ker je tožnik pravico do delne invalidske pokojnine že pridobil, kasnejše prenehanje delovnega razmerja ne more povzročiti izgube pravice do delne pokojnine na podlagi določbe 97. člena ZPIZ-1. Ta določba je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki prvič pridobivajo pravico do invalidske pokojnine. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ni več uporabljiva.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006588
ZPP člen 8, 291, 339, 339/1, 339/1-8.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - dejansko stanje - bistvena kršitev postopka
V socialnem sporu, katerega predmet je dokončna odločba nosilca socialnega zavarovanja, v tem sporu tožene stranke, sodišče ugotavlja dejstva, ki so bila podana v času izdaji sporne odločbe. Pri tem pa ni vezano zgolj na dokaze, ki so ob izdaje sporne odločbe že obstajali, temveč se ta dejstva lahko ugotavljajo tudi z novimi dokazi, ki jih stranke predlagajo v sodnem postopku, oziroma jih sodišče pridobi do zaključka glavne obravnave.
pravice iz invalidskega zavarovanja - učinkovanje upravne odločbe - odprava upravne odločbe
Sodišči z ničemer nista za nazaj posegli v pravnomočno odločbo tožene stranke z dne 5. 12. 1996, zato se pritožba neutemeljeno sklicuje na domnevno kršitev določbe četrtega odstavka 225. člena ZUP. Ta določa, da je pravnomočno odločbo mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Sodišče je v resnici odpravilo odločbi tožene stranke z dne 16. 3. 2011 in 24. 7. 2012, odločba tožene stranke z dne 5. 12. 1996 pa je učinkovala do pravnomočnosti oziroma izvršitve izpodbijane sodbe, s katero je bilo tožniku od 1. 3. 2010 dalje priznanih več pravic.
Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (SFRJ 51/64) člen 126. ZPIZ-1 člen 390. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju člen 20, 21, 35.
invalidska pokojnina - odmera pokojnine - zavarovalna doba v tujini - priznanje slovenskega nosilca zavarovanja - poseg v pridobljene pravice
Odločba, s katero je pravna prednica toženke ugodila zahtevku tožnika in mu kot zavarovancu v zavarovalno dobo štela čas, ki ga je prebil v delovnem razmerju pri nekaterih (konkretno navedenih) delodajalcih v Srbiji, ne pomeni priznanje slovenske zavarovalne dobe, ki bi morala toženka v skladu s Sporazumom med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju upoštevati kot slovensko dobo.
Toženka z odmero invalidske pokojnine v skladu z 21. členom Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju ni posegla v že pridobljeno in priznano pravico in mu ni izbrisala pokojninske dobe, saj ne gre za zanikanje te dobe, temveč zgolj za to, kateri nosilec zavarovanja jo mora upoštevati.
invalidska pokojnina - priznanje invalidnosti - kategorija invalidnosti - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Ob prepričljivosti izvedeniškega mnenja tima izvedencev praktično najvišje medicinske pedagoške in znanstvene ustanove bi bilo iskanje dodatnih medicinskih izvedeniških mnenj v nasprotju z določbami 254. člena ZPP, pa tudi prvega odstavka 11. člena ZPP, po katerem si mora sodišče prizadevati, da se opravi postopek brez zavlačevanja in s čim manjšimi stroški in onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku.
ZUPJS člen 32, 32/1, 34, 34/1, 42, 42/1. ZUP člen 139, 139/1.
pravica do otroškega dodatka - priznanje pravice - izpolnjevanje pogojev - odločanje organa - obstoj pogojev v času odločanja
Zakonsko besedilo prvega odstavka 32. člena ZUPJS določa začetek teka obdobja, od katerega dalje se priznajo denarni prejemki. Prvi dan v mesecu ni mišljen kot edini dan v mesecu, od katerega dalje je mogoče priznati prejemek. Določba torej ne izključuje možnosti, da organ odločanja prizna začetek prejemanja denarnega prejemka na kakšen drug dan v mesecu, po vložitvi vloge, če upravičenec na ta dan izpolni pogoje.
Prvi odstavek 32. člena ZUPJS ni specialna določba, ki bi drugače kot prvi odstavek 139. člena ZUP določala, da lahko organ pri odločanju upošteva le dejstva, ki so nastala do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Časovni mejnik, katera dejstva organ še lahko upošteva pri odločanju, sega v čas do izdaje odločbe.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - MEDNARODNO JAVNO PRAVO
VS3006573
ZPIZ-1 člen 66, 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22.
invalidska pokojnina - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum - čas upoštevanja pogojev za priznanje invalidske pokojnine
Revizija tožene stranke pa je utemeljena v delu, ki se nanaša na uporabo četrtega odstavka 22. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško , ki določa, da če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih. Tako tožnik izpolnjuje pogoje za pridobitev invalidske pokojnine zgolj na podlagi zavarovalne dobe, dopolnjene v Republiki Sloveniji in je upravičen do samostojne dajatve.
invalidska pokojnina - pogoji za pridobitev pravice - invalidnost III. kategorije - starost
V skladu z 2. alinejo 67. člena ZPIZ-1 je do invalidske pokojnin upravičen zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, le-ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let. Tožena stranka to določbo zmotno razlaga tako, da je do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji upravičen le tisti invalid II. kategorije, ki je starost 50 let dopolnil še pred nastankom invalidnosti. V resnici je določbo 2. alineje 67. člena ZPIZ-1 potrebno razlagati tako, da pravico do invalidske pokojnine pod navedenimi pogoji pridobi tudi invalid II. kategorije, ki v času nastanka invalidnosti še ni bil star 50 let in sicer takrat, ko to starost dopolni.
invalidnost - brezposelni delovni invalid - delna invalidska pokojnina - prijava pri zavodu za zaposlovanje
Glede na navedeno v konkretnem primeru ne pride v poštev razlogovanje, po katerem bi tožnica v skladu s petim odstavkom 156. člena ZPIZ-1 pravico do delne invalidske pokojnine pridobila že z dnem nastanka invalidnosti. Takšna razlaga bi bila v nasprotju s povsem jasno določbo 97. člena ZPIZ-1 o tem, da brezposelni delovni invalid, ki ob nastanku invalidnosti ni bil obvezno zavarovan, pravico do delne invalidske pokojnine pridobi, če se v roku tridesetih dni po dokončnosti odločbe o priznanju pravic iz invalidskega zavarovanja prijavi pri zavodu za zaposlovanje. Zaradi navedenega torej ni bistveno, da je tožnica ob nastanku invalidnosti bila v evidenci zavoda za zaposlovanje, saj je bistvena ugotovitev, da v tem času ni bila obvezno zavarovana.
ZZVZZ člen 29, 34. ZPIZ-1 člen 93, 97, 104, 159, 160, 161, 162.
začasna nezmožnost za delo - denarno nadomestilo - razvrstitev v kategorijo invalidnosti - krajši delovni čas
Ker tožnik pravice do delne invalidske pokojnine ni pridobil, še manj izplačila delne invalidske pokojnine, bi bilo nesprejemljivo, da mu do takrat ne bi pripadalo nadomestilo v polnem obsegu. Pri tem ni pomembna (sicer nekoliko nejasna) formulacija odločb imenovanega zdravnika v spornem obdobju.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006590
ZPIZ-1 člen 93. ZDSS-1 člen 61.
obnova postopka v upravnem postopku - odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu
V sodnem postopku sodišče ugotovi, katera dejstva se štejejo za dokazana po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. V skladu z načelom materialne resnice mora sodišče v socialnem sporu popolnoma in po resnici ugotoviti sporna dejstva, od katerih je odvisna utemeljenost zahtevka. Sodišče ugotavlja tudi to, ali je bilo v predsodnem postopku dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno. Sodišče ugotavlja dejansko stanje na podlagi navedb in dokazov strank. Pri tem lahko pride na podlagi izvedenih dokazov in na podlagi njihove proste presoje do povsem drugačnega zaključka kot organ v predsodnem postopku.
POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VS3006566
ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8.
socialni spor - pravica iz invalidskega zavarovanja - mnenje invalidskih komisij - nestrinjanje z mnenji invalidskih komisij - postavitev sodnega izvedenca - substanicaronst dokaznega predloga - sodba Evropskega sodišča za človekove pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave v postopku
Zavrnitev dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca v okoliščinah obravnavnega primera, po katerih so obstajale pomembne razlike med mnenji invalidskih komisij, predstavlja kršitev revidentove pravice do izjave. Revident v obravnavani zadevi ni imel možnosti dokazati, da so ugotovitve, ki so izhajale iz sicer nasprotujočih si mnenj invalidskih komisij, napačne.
dovoljenost revizije - zavrženje revizije - spor o preplačilu - vrednost spornega predmeta
Spor o vračilu preveč izplačanega denarnega zneska iz naslova nadomestila za invalidnost ni spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Pravice do nadomestila za invalidnost tožena stranka tožniku z izpodbijanima odločbama ni odrekla in to ni predmet tega spora. Gre za premoženjski socialni spor, in sicer za odločitev tožene stranke o ugotovljenem preplačilu nadomestila za invalidnost, in o dolžnosti tožnika, da preveč izplačan znesek vrne. Predmet spora je torej denarni zahtevek tožene stranke za vrnitev preveč izplačanega nadomestila za invalidnost, ki znaša 143,59 EUR. Vrednost spora ne dosega 40.000,00 EUR, tožnik pa zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tudi ni predlagal dopustitve revizije. Revizija glede na določbe ZPP in ZDSS-1 torej ni dovoljena.
Invalid - ugotavljanje invalidnosti - invalidnost I. kategorije - svoj poklic - delovno mesto, na katerega je delavec razporejen - ustrezna izobrazba - dodatna usposobljenost - delovne izkušnje
Če je delavec sicer nesposoben za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen (v konkretnem primeru to pomeni nesposobnost za opravljanje kmetijske dejavnosti), je za razvrstitev v invalidnost I. kategorije potrebno, da je nesposoben tudi za opravljanje vseh tistih del, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje. V konkretnem primeru to pomeni, da bi sodišče pri ugotavljanju tožničine delazmožnosti moralo upoštevati celotno opredelitev svojega poklica v smislu določbe tretjega odstavka 60. člena ZPIZ-1 in ne samo prvi del te opredelitve (delovno mesto na katerega je delavec razporejen).
Sodišče ni ugotovilo, ali je tožnica še sposobna za opravljanje organiziranega pridobitnega dela na delovnem mestu za katerega ima ustrezno izobrazbo (tožnica je navajala, da je končala srednjo ekonomsko šolo), dodatno usposobljenost in delovne izkušnje (tožnica je navajala, da je opravljala tudi delo prodajalke in kuharice).
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialnovarstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1. ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje sta zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna Republike Slovenije ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
invalidnost I. kategorije - vzrok za nastanek invalidnosti - pravnomočnost odločitve o vzroku invalidnosti
Pravnomočna odločba ne pomeni, da so vsi njeni elementi že avtomatsko vključeni v posledice pravnomočnosti in da zato o nobenem od teh (oziroma v tej povezavi o novih pravicah) ni mogoče več odločati. Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka za nižjo (II. kategorijo) invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Takšna ali drugačna odločitev o vzroku invalidnosti (v prejšnji in sedanji invalidski odločbi) tudi v obravnavanem primeru ni vplivala na odločitev o priznanju kategorije invalidnosti (v odločbi toženke z leta 2002 in sedanji odločbi sodišča) in o priznanju pravice do invalidske pokojnine.
ZSV člen 11, 11/1, 11/1-4, 99, 99/1, 99/1-3, 100. ZUPJS člen 9, 10. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno varstvenih storitev člen 3, 6, 6/3, 8, 9, 10, 11, 11/1.ZDVDTP člen 3. ZZZDR člen 123. ZZZDR-C člen 26.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave 28. 11. 1992 vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.
Ena izmed oblik družbenega varstva polnoletnih invalidnih oseb po ZDVDTP (prva točka 3. člena) je sicer tudi varstvo oziroma nastanitev v splošnih ali posebnih socialnih zavodih. Vendar pa sta problematika nastanitve polnoletnih invalidnih oseb v specializiranih zavodih in financiranje zakonsko urejena na način, da v primeru oprostitve upravičenca razliko do vrednosti storitve plača občina. Tudi kronološko gledano je ZSV od začetka veljave vseskozi določal, da se institucionalno varstvo financira bodisi iz proračuna RS ali proračuna občin. Zato na tem področju ni pravne praznine, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča, ki bi narekovala razlago, kot jo je sprejela tožena stranka.