Določba je povsem jasna in iz nje ne izhaja, da bi morala vdova že do uveljavitve novega zakona oziroma ZPIZ-1, torej do 31. 12. 1999 izpolniti pogoj starosti 45 let. Citirano zakonsko besedilo je treba razlagati tako kot se glasi, in sicer, da se pogoj starosti 45 let za nastop čakanja nanaša na datum prenehanja pravice do družinske pokojnine. To pomeni, da je odločilna starost ob prenehanju pravice in ne starost ob uveljavitvi novega zakona dne 31. 12. 1999.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 244. ZDR-1, člen 110, 110/1, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev bolniškega staleža - odhod iz kraja prebivališča - navodila zdravnika - imenovani zdravnik - osebni zdravnik
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja sicer v 244. členu določajo, da so odločbe, izdane s strani imenovanega zdravnika oziroma zdravstvene komisije, za zavarovance in njihove osebne zdravnike obvezne. To pomeni, da osebni zdravnik ne more ugotoviti pri zavarovancu začasne zadržanosti od dela zaradi iste bolezni oziroma stanja, za katero je imenovani zdravnik oziroma zdravstvena komisija ugotovila, da ni več utemeljena. Iz navedene določbe izhaja tudi, da dajanje navodil o ravnanju v času zadržanosti spada v pristojnost tistega zdravnika ali komisije, ki ugotavlja oziroma odloča o začasni zadržanosti (odvisno ali gre za odsotnost do 30 ali nad 30 dni), kar pomeni tudi navodila v zvezi z odsotnostjo z doma oziroma kraja bivanja. Vendar pa je ob tem treba upoštevati določbo drugega odstavka 233. člena teh pravil, ki med drugim določa, da je „za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika.“ Pravila ne določajo, da je osebni zdravnik v takšnem primeru vezan na prejšnja navodila imenovanega zdravnika oziroma, da so ta navodila dejanska ovira za dovolitev odhoda izven kraja bivanja s strani osebnega zdravnika. V tem primeru ni mogoče upoštevati določbe 244. člena Pravil, ki predpisuje le vezanost osebnega zdravnika na razlog začasne zadržanosti. Za odobritev odhoda izven kraja bivanja torej zadošča vnaprejšnja odobritev osebnega zdravnika. Iz tega izhaja, da je v končni fazi pristojna oseba v teh primerih osebni zdravnik. V skladu s tem lahko ta dovoli odhod iz kraja bivanja tudi v primeru, ko imenovani zdravnik ali zdravniška komisija odredita mirovanje.
odločba o ustavitvi izplačila - ugotovitev neobstoja pravice za nazaj - lastnost zavarovanca - poseg v pravnomočno razmerje - ustavitev izplačevanja invalidske pokojnine
Za izdajo odločbe v rednem postopku o tem, da zavarovanec nima pravice do izplačevanja za nazaj (ko je to pravico imel na podlagi pravnomočne odločbe), v ZPIZ-1 ni podlage. To sicer ne pomeni, da takšne odločbe zavod ne sme izdati, vendar pa jo lahko izda le z veljavnostjo za naprej (npr. hkrati z izdajo odločbe o ugotovitvi lastnosti zavarovanca).
otroški dodatek - znižanje plačila za program vrtca - ugotavljanje upravičenosti do priznanja pravic - dohodki iz preteklega in predpreteklega leta
Pri ugotavljanju upravičenosti do priznanja pravic iz javnih sredstev ni mogoče mešati podatkov o dohodku iz preteklega in predpreteklega leta, kar jasno izhaja iz 15. člena ZUPJS.
nadomestilo za primer brezposelnosti - dodatni dohodki - obveščanje zavoda
Po določbi petega odstavka 67. člena ZUTD je o podlagi za izplačilo dohodka iz dela zavarovanec o njej dolžan obvestiti zavod ob prijavi, sicer pa v roku treh dni po nastanku. O opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo je zavarovanec dolžan sproti obveščati zavod. Zakon govori o sprotnem obveščanju, ne določa pa ne izrecno ne opisno kakršnegakoli roka za to. Tožnik je zavod obvestil o sklenjeni pogodbi o delu s svojim bivšim delodajalcem za opravljanje določenih del za potrebe stečajnega postopka. Predložil je tudi pogodbo, iz katere je razviden dogovor o plačilu in roku plačila za opravljeno delo.
socialno varstveni prejemki - denarna socialna pomoč - ugotavljanje materialnega položaja družine - upoštevanje dejanskega prispevka za preživljanje otroka
Tožnikovo zavzemanje za širšo razlago določbe 13. člena ZUPJS ni utemeljeno. Zakonski tekst je jasen in ne zajema sredstev, ki jih vlagatelj za dodelitev denarne socialne pomoči poleg svojega zakonca (oziroma osebe, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, ki je izenačena z zakonsko zvezo) dodatno namenja za (dejansko) preživljanje enega od otrok in ta presega znesek mesečne preživnine, ki jo ta otrok prejema od svojega biološkega očeta na podlagi izvršilnega pravnega naslova in ne presega višine minimalnega dohodka, ki bi osebi pripadala po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke.
To določbo je treba tolmačiti tudi v povezavi s 4. točko prvega odstavka 12. člena istega zakona, ki izrecno govori o preživnini, prejeti na podlagi izvršilnega naslova, enako pa izhaja tudi iz 4. točke prvega odstavka 12. člena ZSVarPre. Nenazadnje je to tolmačenje tudi sistemsko in logično pravilno, saj te osebe sicer ne bi bilo mogoče upoštevati niti pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja, kot to določa 10. člen ZUPJS.
ZSVarPre člen 32, 38, 45, 66, 68, 71. ZUPJS člen 34, 56. ZUP člen 281.
socialno varstveni prejemki - varstveni dodatek - prehod v nov sistem - prenehanje upravičenosti do plačila po prejšnji odločbi - razveljavitev odločbe
ZSVarPre je s prenosom pravic do varstvenega dodatka in državne pokojnine v sistem socialno varstvenih prejemkov posegel v pridobljene pravice upravičencev do omenjenih pravic, s tem pa posegel tudi v načelo pravne varnosti oziroma načelo zaupanja v pravo, vendar je prav z upoštevanjem narave tega posega določil izplačevanje dajatev starim upravičencem do varstvenega dodatka vse do zadnjega v mesecu, v katerem je izdana nova odločba, in katere sprejem je predhodno predvidel zaradi prevedbe v nov sistem.
ZSVarPre in ZUPJS tudi ne izključujeta pravil ZUP. ZUPJS v 34. členu izrecno določa, da center za socialno delo odloča o pravicah iz javnih sredstev po ZUP-u, če posamezna vprašanja v tem zakonu niso drugače urejena. Zato se je s tem v zvezi mogoče dodatno sklicevati, ob upoštevanju posebnosti iz četrtega odstavka 68. člena ZSVarPre, tudi na določbo drugega odstavka 281. člena ZUP, po kateri se v primeru razveljavitvene odločbe ne odpravijo pravne posledice, ki so že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje pravne posledice.
invalidnost - opredelitev pojma svoj poklic - sprememba zdravstvenega stanja - upoštevno delovno mesto
Definicija invalidnosti, uveljavljena z ZPIZ-1, se bistveno razlikuje od predhodnih definicij, saj je za obstoj in stopnjo invalidnosti pomemben vpliv sprememb v zdravstvenem stanju na zavarovančevo splošno in poklicno zmožnost za delo in ne le na zmožnost za delo na delovnem mestu, na katerem je trenutno razporejen.
Tožnik vedel, da je izvedenec sodeloval že pri osnovnem izvedenskem mnenju in je že takrat izvedel za izločitveni razlog, pa izločitve ni zahteval. Zahteva za izločitev, ki jo je podal šele kasneje v ponovnem sojenju, pa je prepozna.
Tožnik sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava, saj naj bi za poklic štelo tudi vsako posamezno fazo izvajanja del določenega delovnega mesta. Kaj takega iz obrazložitve ne izhaja.
Zdravstvena kartica je identifikacijski dokument, s tem pa tudi dokaz, da ima imetnik zdravstvene kartice pravno urejen in priznan status zavarovane osebe. Revizijsko sodišče soglaša, da gre za pravno varovan status, v katerega je praviloma mogoče posegati le za naprej, za nazaj pa le na podlagi izrecnih zakonskih določb, ki so v skladu z določbami 158. člena Ustave RS, da je pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenim z zakonom.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006376
ZPP člen 254, 339, 339/2, 339/2-15.
invalid III. kategorije - omejitve dela zavarovanca - opredelitev omejitev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju natančno ne določa zahtev po potrebnih opredelitvah oziroma konkretizaciji omejitev dela zavarovanca, pri katerem je podana invalidnost III. kategorije. Izhodišče za presojo teh omejitev se povezuje s preostalo delovno zmožnostjo zavarovanca, upoštevajoč zahteve in potrebe delovnega procesa in s tem, da ob že ugotovljeni invalidnosti in določitvi omejitev ne prihaja še do dodatnega poslabšanja invalidnosti. Logična predpostavka določitev omejitev je tudi upoštevanje razlogov, zaradi katerih je invalidnost pri zavarovancu sploh podana.
Odločba z dne 13. 9. 1999 je bila kronološko gledano izdana kasneje in tudi potrjena v sodnem postopku, v katerem je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožnica ni pridobila pravice do družinske pokojnine. Zato se tožnica v tem socialnem sporu ne more uspešno sklicevati na morebitno odločbo z dne 18. 6. 1999 in navedbe v smeri, da odločba obstaja, je pravnomočna in izvršljiva, za odločitev niso pomembne.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-9. Uredba o nadomestilu plače in povračilu strokov med opravljanjem nalog zaščite, reševanja in pomoči člen 13.
brezposelnost - denarno nadomestilo - nadomestilo za primer brezposelnosti - dodatni dohodki - stroški - obveščanje zavoda
Zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila, če opusti obveznost sprotnega obveščanja zavoda o podlagi za izplačilo dodatnega dohodka, opravljenem delu, dogovorjenem plačilu in roku plačila za opravljeno delo. Tožnik ni poklicno, torej za plačilo, opravljal dela vodenja štaba civilne zaščite. Tudi plačila po pogodbi ni prejel kot plačila za opravljeno delo, temveč kot povračilo stroškov. Zato mu ni mogoče očitati neobveščanja zavoda o nečem, česar ni bilo.
ZPIZ-1 člen 61, 61/1, 61/1-3, 67, 67-1, 67-2, 67-3.
pravica do invalidske pokojnine - invalidska pokojnina - invalid II. kategorije - poklicna rehabilitacija
Revident je zmožen za delo z omejitvami s polovičnim delovnim časom (3. alineja prvega odstavka 61. člena ZPIZ-1) brez poklicne rehabilitacije, zato ni upravičen do invalidske pokojnine po določbi 2. alineje 67. člena ZPIZ-1.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - nadomestilo za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - pravica do nadomestila za invalidnost - nadomestilo za invalidnost - uveljavljanje pravice - invalidnost po prejšnjih predpisih
Tožnik ob vložitvi zahteve za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost ni bil uživalec nobene od pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti, uveljavljenih po prejšnjih predpisih. Zato ob vložitvi zahteve za priznanje pravice na podlagi invalidnosti III. kategorije ni imel zakonske podlage za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, temveč kvečjemu ene od pravic po ZPIZ-2.
URS člen 158. ZMEPIZ člen 47, 47-1. ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 8.
lastnost zavarovanca - ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočnost - delovni spor - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - matična evidenca - sprememba lastnosti zavarovanca za nazaj
Delovno razmerje, ki je pravno razmerje, na podlagi katerega nastane zavarovalno razmerje, je bilo prekinjeno s prenehanjem veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, vendar ne s pravnomočno odločitvijo, saj je tožnica vložila tožbo in v delovnem sporu uspela.
Ko je za isto obdobje naknadno vzpostavljena takšna nova podlaga za zavarovanje in to s pravnomočno sodbo sodišča, ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno pravno razmerje, v katerega ni mogoče posegati.
plačilo prispevkov za socialno varnost - pokojninska osnova
V primeru neplačevanja prispevkov iz bruto plače delavec ni mogel biti v zamudi in ga zato niso mogle zadeti posledice zamude, vključno z zamudnimi obrestmi. V zamudi je bil njegov delodajalec, ki ni izpolnil zakonske obveznosti in je v času zamude tudi pridobival koristi od delavčeve bruto plače v višini neodvedenih prispevkov. Zato so se določbe o tem, da v stečaju ne prenehajo teči obresti od terjatev do stečajnega dolžnika oziroma da stečajni dolžnik dolguje zapadlo glavnico in obresti, lahko nanašale le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in davčnim organom, ki je bil pristojen za zbiranje prispevkov, oziroma le na razmerje med delavčevim (zavarovalčevim) delodajalcem in toženo stranko, ne pa na razmerje med tožnikom, ki s plačilom prispevkov sploh ni bil v zamudi, in toženo stranko.
ZPP člen 224, 224/1, 243, 367a, 367a/1, 367c. ZPIZ-1 člen 144, 144/1.
predlog za dopustitev revizije - pravica do invalidnine - telesna okvara - načelo kontradiktornosti - dokazovanje z izvedencem - nesubstanciran dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi o zavrnitvi dokaznega predloga za postavitev sodnega izvedenca, glede na ugotovitev, da tožnikov dokazni predlog ni bil substanciran in je bil podan zgolj zato, ker sta invalidski komisiji organa tožene stranke, niso v nasprotju s citiranimi odločbami Ustavnega in Vrhovnega sodišča ter da za dopustitev revizije niso izpolnjeni pogoji iz 367.a člena ZPP.
ZUTD člen 9. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nadomestilo za primer brezposelnosti - dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - mirovanje pravic
Tožnikovo nestrinjanje s postopki druge toženke v zvezi z njegovim bolniškem staležem oziroma vzrokom za nezmožnost za delo ne more vplivati na odločitev o prepozni tožbi zoper drugo toženko. Ne glede na to, ali je tožnik tudi v obdobju od 16. 10. 2009 obiskoval zdravnika in se zdravil, za ta čas ni predložil listin o začasni nezmožnosti, zadnjič priznana začasna nezmožnost pa se nanaša na obdobje do 16. 10. 2009.