nadomestilo plače za čas čakanja na drugem ustreznem delu - poslabšanje invalidnosti - varstvo pridobljenih pravic - nadomestilo za invalidnost - vrnitev preplačila
Zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja so bile tožeči stranki v odločbi z dne 28. 6. 2004 glede na odločbo z dne 28. 6. 1996 še vedno v okviru iste, III. stopnje invalidnosti, določene dodatne omejitve pri delu. Tako ugotovljeno dejansko stanje je potrebno razlagati kot poslabšanje že ugotovljene invalidnosti v smislu določila tretjega odstavka 397. člena ZPIZ-1, kar je narekovalo priznanje pravic tožeči stranki po določbah ZPIZ-1. Tožena stranka je zato utemeljeno izdala odločbe, da z dnem pravnomočnosti odločbe z dne 28. 6. 2004 preneha pravica tožeče stranke do nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev in ji priznala in odmerila nadomestilo za invalidnost.
Uživalcem pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorija) je zagotovljeno varstvo po prejšnjih predpisih (ZPIZ) pridobljenih pravic le ob predpostavki, da je dejansko stanje, ki je bilo podlaga za priznanje teh pravic v času odločanja po ZPIZ, ostalo nespremenjeno ob morebitnem vnovičnem odločanju o pravicah na podlagi preostale delovne zmožnosti po določilih ZPIZ-1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - dodatek za tujo nego in pomoč - socialni prejemek
Z ZDSS-1 je bila pristojnost socialnega sodišča deloma spremenjena. Socialno sodišče je na področju socialnih prejemkov pristojno odločati o sporih o socialno varstvenih dajatvah in o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov ob upoštevanju dodatnih pogojev (vezanost na namen in premoženjski cenzus). To pomeni, da socialno sodišče ni pristojno za odločanje o pravici do socialno varstvenih storitev, še vedno pa je pristojno za odločanje o različnih socialno varstvenih dajatvah, določenih v obliki denarnih pomoči: bodisi kot denarna socialna pomoč po ZSV bodisi denarne dajatve po posebnih predpisih, ki imajo po svoji vsebini naravo socialne pomoči. Namen in vsebina dodatka za tujo nego in pomoč po ZDVDTP pa je še vedno taka.
pravice iz invalidskega zavarovanja - povrnitev preplačil - pobot
Pravice iz invalidskega zavarovanja se priznavajo z dokončnimi odločbami Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, izdanimi na zahtevo zavarovanca (259. in 262. člen ZPIZ-1). Pred tem ni podlage za uveljavljanje denarnih pravic iz naslova invalidskega zavarovanja in tudi ne za uveljavljanje takih terjatev v pobot.
Ker pooblaščenka tožene stranke, ki do pravnomočnosti sodbe še ni bila pooblaščenka tožene stranke, kljub (novemu) pooblastilu, ki ga je predložila ob vložitvi revizije, ni izkazala, da izpolnjuje pogoj iz 65. člena ZDSS-1, saj v spisu ni dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, to pomeni, da je izredno pravno sredstvo vložil nekdo, ki nima te pravice oziroma je ni dokazal. Takšna revizija je glede na določbo drugega odstavka 374. člena ZPP nedovoljena in jo je zato ob upoštevanju 377. člena ZPP treba zavreči.
plačilo prispevkov iz državnega proračuna – samozaposleni v kulturi – dovoljenost revizije – hude posledice - vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta – trditveno in dokazno breme
Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije (vrednost spornega dela izpodbijanega akta oziroma zelo hude posledice prav zaradi zavrnitve njegovega zahtevka za sredstva iz proračuna RS), revizije ni mogoče dovoliti.
Če je delavec v času od dokončnega priznanja pravic do skrajšanega delovnega časa iz naslova invalidskega zavarovanja pa do trenutka, ko lahko te pravice realizira, v bolniškem staležu, mu gre tudi nadomestilo iz tega naslova za polni delovni čas. Nadomestilo mu izplačuje delodajalec, od 31. dne zadržanosti dalje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZSV člen 16, 42, 100, 100a, 100b. Samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic (1989) člen 86.
institucionalno varstvo - plačilo storitev - pravica do doplačila oskrbnih stroškov - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Tožencu je bila pravica do doplačila oskrbnih stroškov priznana z dokončno in pravnomočno odločbo. Iz odločbe Centra za socialno delo izhaja, da je toženec dovolil zemljiškoknjižno zavarovanje izplačanih zneskov pomoči na svojo nepremičnino. Zakaj se vknjižba ni "sprovedla" ni bistveno, zaradi te opustitve pa nosi posledice tožeča stranka sama.
Glede na ugotovitev, da pri tožnici ob izdaji spornih odločb niso bile ugotovljene take spremembe v njenem zdravstvenem stanju, zaradi katerih bi bila zmanjšana njena delovna zmožnost za delo čistilke, je sodišče tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja utemeljeno zavrnilo, saj pri njej invalidnost, kot jo opredeljuje ZPIZ-1 v 60. členu, ni bila podana.
ZZZPB člen 16, 32. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti (1999) člen 5, 7, 10, 25.
brezposelnost - denarno nadomestilo - razpolaga za zaposlitev - obvestilo o odsotnosti
Ker je bila tožnikova odsotnost za 14. 12. 2001 (zaradi specialističnega zdravniškega pregleda) predvidljiva, in ker o tej odsotnosti vnaprej (niti kasneje) ni obvestil tožene stranke, se šteje, da ni bil na razpolago za zaposlitev. To je imelo na podlagi 10. točke 25. člena Pravilnika o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti za posledico, da mu je utemeljeno prenehala pravica do teh denarnih prejemkov.
nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - višina nadomestila - napredovanje na delovnem mestu - uživanje pravic iz invalidskega zavarovanja, pridobljenih po prejšnjih predpisih
Tožnica je bila upravičena do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev na ustrezno delo v okviru njene invalidnosti III. kategorije na podlagi odločbe ZPIZ, s katero je bila ugotovljena takratna višina nadomestila in ki je izplačevanje nadomestila nalagala delodajalcu. Ker gre za pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o kateri je odločal pristojni zavod, je sodišče utemeljeno presodilo, da dejstvo, da delodajalec tožnici ni izdal še posebne odločbe o čakanju na ustrezno razporeditev, ni vplivalo na tožničino pravico do spornega nadomestila plače.
Ali bi sicer tožnica na svojem delovnem mestu v času čakanja na ustrezno razporeditev napredovala (če ne bi bila invalid), glede na pravila ZPIZ/92 na višino njenega nadomestila plače ni moglo vplivati.
ZDSS-1 člen 7.ZUJIK člen 24, 83, 85. Uredba o samozaposlenih v kulturi člen 9, 11.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - plačilo prispevkov za socialno zavarovanje - samozaposleni v kulturi
Za odločanje o sporih o pravici do socialnih prejemkov iz različnih naslovov, katerih namen je reševati socialno varnost upravičenca, je stvarno pristojno socialno sodišče v socialnem sporu.
ZPIZ-1 člen 34.ZPIZ člen 19. ZPIZ (1983) člen 11, 32, 164.
varstveni dodatek - zavarovanje za širši obseg pravic - kmetijska dejavnost
Ker je tožnik pretežni del skupnega obveznega pokojninskega zavarovanja dosegel v zavarovanju za ožji obseg pravic, na podlagi osmega odstavka 34. člena ZPIZ-1 nima pravice do varstvenega dodatka.
pravice iz naslova invalidnosti - izguba delovne zmožnosti
Ker je sodišče prepričljivo ugotovilo, da pri tožniku zaradi sicer ugotovljenih zdravstvenih težav po operaciji desnega očesa še ni prišlo do delne ali trajne izgube delovne zmožnosti, je zahtevek za priznanje invalidnosti in pravic utemeljeno zavrnilo.
invalid - nadomestilo plače za čas čakanja na ustrezno zaposlitev - javljanje na zavodu za zaposlovanje
Tožnik nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se v času, ko naj bi mu bilo to nadomestilo izplačevano, ni javljal in ni bil prijavljen na Zavodu RS za zaposlovanje.
ZVV člen 2, 26, 26/1. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju člen 140. ZPIZ-1 člen 187.
vojni veterani - priznanje statusa vojnega veterana – sodelovanje v NOB
Tožnica v upravnem postopku ni izkazala elementov takšne formalne vključenosti v NOV, ki jo zahtevajo določbe Zakona o vojnih veteranih za priznanje statusa vojnega veterana. Iz dokazov pa ne izhaja, da je aktivno sodelovala v narodnoosvobodilnem gibanju in dalj časa stalno opravljala posamezne naloge oziroma dolžnosti ali dela v odborih, zavodih ali organizacijah narodnoosvobodilnega gibanja, kar je pogoj za priznanje statusa vojnega veterana po tretji alineji 2. člena in po prvem odstavku 26. člena ZVV.
ZPSV člen 2, 4, 16. ZDavP člen 119, 223. ZUS člen 107.
zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost - izbris samostojnega podjetnika iz ustreznega registra
Če zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost teh ne obračuna in ne plača, jih ugotovi davčni organ in jih zavezancu naloži v plačilo.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - starejši delavec - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi
ZDR je v 242. členu posebej uredil primere, ko zavarovanec zaradi prenehanja pogodbe o zaposlitvi ne more uveljaviti denarnega nadomestila in v tem okviru tudi primere odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v katerih je pogoj za uveljavljanje denarnega nadomestila zahteva arbitražne odločitve ali sodnega varstva glede zakonitosti odpovedi. Med temi primeri ni navedel odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga starejšemu delavcu brez njegovega soglasja (v nasprotju s 114. členom ZDR), zato je sodišče zmotno presodilo, da tožnik ne more uveljaviti denarnega nadomestila, ker zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljal sodnega varstva.
denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
Ker tožnik nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja ni uveljavljal v delovnem sporu, ni mogel uspešno uveljaviti nadomestila za primer brezposelnosti.
invalid - duševno in telesno prizadete osebe - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaza z izvedencem
Sodišči prve in druge stopnje sta svoje stališče o nepotrebnosti izvedbe predlaganega dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke zadovoljivo pojasnili. Pri tem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi to, da tožnik razen izvida z dne 19. 9. 2005, ki pa se ne nanaša na njegovo zdravstveno stanje v obdobju pred dokončnostjo izpodbijane odločbe in kot tak v predmetnem postopku nima dokazne vrednosti, ni predložil nobene medicinske dokumentacije, ki bi izkazovala drugačno zdravstveno stanje, kot sta ga ugotovili invalidski komisiji.