Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa drugi odstavek 481. člena ZPP, saj gre za spor iz pravnega razmerja, ki je nastalo med samostojno podjetnico v zvezi z opravljanjem njene pridobitne dejavnosti in javnim zavodom. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče.
Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni bila odmerjena pokojnina.
nezmožnost za delo - nadomestilo plače - mnenje zdravniške komisije
Po izrecni določbi 249. člena Pravil zavarovancu, ki v času ugotavljanja nezmožnosti za delo pri ZPIZ po mnenju zdravniških komisij ni začasno nezmožen za delo, ne pripada pravica do nadomestila plače. To pa pomeni, da avtomatizma ni in da se tudi v času trajanja postopka pri ZPIZ delovno zmožnost zavarovancev ugotavlja, kot to določa 247. člen Pravil na vsaka dva meseca oziroma po oceni senata tudi bolj pogosto. Zato izdaja mnenj zdravniških komisij ni predstavljala nedopustnega ravnanja, s tem pa tudi ni elementov odškodninske odgovornosti.
delo z azbestom - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji
Z zakonom je bila torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena in pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji) in pogoj glede načina prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zagotovitve zaposlitve iz 8. člena ZPPPAI. Ta določa, da lahko uveljavijo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji delavci, ki izpolnjujejo pogoje 7. člena in jim je delovno razmerje prenehalo kot presežnim delavcem po predpisih o delovnih razmerjih in jim ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega prebivališča v roku enega leta.
Ker je tožniku delovno razmerje v organizaciji, kjer je delal z azbestom, prenehalo zaradi stečaja bi bil to prvi razlog, zaradi katerega že brez drugega ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Tako prenehanje delovnega razmerja je bilo urejeno v zakonu o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Uradni list RS, št. 67/93 in nadalj.) v 106.
členu in ti delavci nimajo (niso imeli) pravnega položaja trajno presežnih delavcev po delovno pravnih predpisih, kar pomeni, da z določbo 8. člena ZPPPAI niso zajeti (sprejeto stališče v sodbi Vrhovnega sodišča VIII Ips 35/2002 z dne 10.12.2002).
Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bila tožniku pravica do vojaške pokojnine priznana s 1.1.1992, kar pomeni, da mu v septembru 1991 še ni mogla biti priznana pravica niti izplačana pokojnina. Zato tudi ni mogoče uporabiti za odmero pokojnine določil 6. člena ZPIZVZ, ampak, kar je pravilno storila že tožena stranka, enako pa je odločilo tudi sodišče, določbe 7. člena ZPIZVZ.
ZPIZ člen 7, 202, 253, 260, 322. TZPZ člen 126. ZDSS člen 30, 34, 35.
priznanje pokojninske dobe - priznanje časa zaposlitve v predvojni Jugoslaviji v zavarovalno dobo - obstoj delovnega razmerja
Obravnavano delovno razmerje v predvojni Jugoslaviji je imelo vse značilnosti najemnega mezdnega delovnega razmerja, zato se vprašanje obstoja takšnega delovnega razmerja ne more presojati po sedaj veljavnih predpisih, temveč po merilih in značilnostih, ki so dajali takrat določenemu razmerju značaj delovnega razmerja.
izvedenec - izločitev izvedenca - invalidska komisija kot izvedenec
Relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka očita revizija sodišču zaradi neupoštevanja določbe 247. člena ZPP, ki določa, da je izvedenec lahko izločen iz istih razlogov, iz katerih je lahko izločen sodnik ali sodnik porotnik. Takšna določba velja tudi za invalidsko komisijo, če jo sodišče določi kot izvedenca in imajo zato stranke možnost na podlagi drugega odstavka 247. člena ZPP zahtevati njeno izločitev, kar morajo zahtevati najpozneje do začetka dokazovanja z izvedencem oziroma v osmih dneh po sprejemu sklepa o postavitvi izvedenca. Vendar to velja samo v primeru, če jo je sodišče s sklepom postavilo za izvedenca, kar pa v spornem primeru iz spisa ne izhaja. Sodišče je izvedenska mnenja invalidskih komisij uporabilo samo kot listine, zato o izločitvi izvedenca v takem primeru ni mogoče govoriti.
Invalidska komisija je izvedenski organ tožene stranke, ki ga kot takega določajo ustrezne določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Revizija pravilno navaja, da je izvedenec lahko izločen iz razlogov kot sodnik, pri čemer je za sodnika v 70. členu ZPP določeno, da v primerih, naštetih v tem členu, ta ne sme opravljati sodniške funkcije, izvedenec pa je izločen na zahtevo stranke. To pomeni, da gre v drugem primeru za izločitev na predlog strank, ki mora biti podan v določenem roku, v prvem primeru pa za izločitev po samem zakonu (če se sodnik ne izloči, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker iz spisa ne izhaja, da bi bila invalidska komisija postavljena za sodnega izvedenca, revizijsko sodišče ni ugotovilo očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
delo z azbestom - pokojnina pod ugodnejšimi pogoji - pogoji za priznanje pravice do pokojnine
Z zakonom je torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej in naslednji normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji ter način prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zaposlitve iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Pri tem je odločilno dejstvo gostote dela pri proizvodnji azbestnih izdelkov oziroma v podjetjih, kjer se je uporabljal azbest, moralo nastati do 21.12.1996, ker je bil z 20.12.1996 datum, s katerim je prišlo do prepovedi (z izjemo drugega odstavka 2. člena). Zato presoja obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI, ni pravno pravilna. Zakonodajalec je s sprejemom tega zakona zagotovil socialno varnost in potrebna sredstva vsem delavcem, ki so bili kadarkoli izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, seveda ob upoštevanju določene gostote zaposlitve in ostalih zahtevanih pogojev.
ZMEPIZ člen 6, 53, 62. ZPIZ (1992) člen 14, 60, 209, 270. ZUP člen126.URS člen 158.
pravica iz pokojninskega zavarovanja - lastnost zavarovanca - sprememba po uradni dolžnosti
Ker 14. člena pravilnika o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja predstavlja izjemo pri ugotavljanju lastnosti zavarovanca, je potrebno - tudi če bi se iskal namen pravne norme - ostajati dosledno znotraj pravnega akta in vrednostne izbire, ki jo je opravil že zakonodajalec. Po pravni teoriji in sodni praksi gre za kršitev, če je predpis v svoji formulaciji jasen in ga je mogoče razlagati samo na en način, uporabljen pa je bil v nasprotju tem načinom, smislom in namenom.
priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja - invalidska komisija - izvedenski organi ZPIZ - izvidi in mnenja IK v predsodnem in sodnem postopku
Določba 266. člena ZPIZ v prvem odstavku določa, da so izvedenski organi zavoda invalidske komisije, ter zdravniki posamezniki, ki jih imenuje pristojni organ zavoda. Njihovi izvidi in mnenja v sodnem postopku predstavljajo v smislu 224. člena ZPP javno listino.
predčasna pokojnina - pravica do predčasne pokojnine
Po določbi prvega odstavka 40. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do predčasne pokojnine zavarovanec, ki je dopolnil najmanj 35 let pokojninske dobe in 58 let starosti (moški) oziroma 30 let pokojninske dobe in 53 let starosti (ženska), če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja, redne likvidacije organizacije ali zaradi stečaja nad obratovalnico delodajalca in mu ni bilo možno zagotoviti druge zaposlitve, če mu je delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih, če je bil zavarovanec invalid II. ali III.
kategorije invalidnosti ali če je bil v zadnjih 12. mesecih najmanj 12 mesecev prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve.
Določba 1. člena ZZSV zagotavlja pravice do dodatka k pokojnini tudi tistim državljanom Republike Slovenije, s stalnim bivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uveljavili pravico do pokojnine pri nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev.
Ker iz spisa ni razvidno, da bi šlo za spor iz zavarovalnega razmerja, ne gre pristojnost socialnega sodišča v smislu določil drugega odstavka 5. člena ZDSS. Zato je za rešitev tega spora, na kar kaže predvsem prvi del tožbenega zahtevka, ki predlaga razveljavitev odločbe, ki jo je izdala tožena stranka, ki je upravni organ, v obravnavani stvari pristojno specializirano upravno, ne pa specializirano socialno sodišče.
spor o pristojnosti - zavarovanje za primer brezposelnosti
Sporna pogodba med strankama je bila pogodba o medsebojnih pravicah in obveznostih strank pri usposabljanju brezposelnih, kar je ukrep aktivne politike zaposlovanja in ne zavarovanja za primer brezposelnosti. Zato v spornem primeru ne gre za spor, ki bi ga lahko po 3. točki drugega odstavka 5. člena ZDSS obravnavali kot spor s področja zavarovanja za primer brezposelnosti. Po presoji Vrhovnega sodišča gre za spor, ki ne izvira iz zavarovalnega razmerja, ampak za spor med dvema gospodarskima subjektoma, kot to določa prvi odstavek 481. člena ZPP. Zato je za rešitev tega spora pristojno redno, ne pa specializirano socialno sodišče. Specializirana sodišča so sodišča z ozkim področjem odločanja in pristojna samo za odločanje v sporih, za katere je tako določeno (določbe 5. člena ZDSS) s posebnimi predpisi (določba 1. člena ZPP).
Odlok o izplačevanju vojaških pokojnin ne določa, kakšne bi morale biti akontacije vojaških pokojnin za vojaške osebe s činom višjim od polkovnika. Odlok je leta 1998 prenehal veljati (kar sicer ne bi bila ovira za morebitno presojo ustavnosti), predvsem pa je ugotoviti, da pri njem ne gre za protiustavno določbo obstoječega besedila odloka, ampak za pravno praznino. Ker drugi odstavek 3. člena zakona o sodiščih (ZS - Uradni list RS, št. 19/94 in nadalj.) določa, da v primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, sodnik upošteva predpise, ki urejajo podobne primere ali splošna načela pravnega reda v skladu s pravnim izročilom in utrjenimi spoznanji pravne vede, se revizijsko sodišče ni odločilo za sprožitev postopka za oceno ustavnosti spornega odloka, ampak za uporabo citiranih določb ZS.
nadomestilo za začasno zadržanost z dela - odjava iz zavarovanja
Ne glede na določbo 34. člena ZZVZZ, da ima zavarovanec pravico do nadomestila do dneva, ko postane odločba o ugotovitvi invalidnosti I. kategorije pravnomočna, ki je uporabljiva za zavarovance v delovnem razmerju, saj jim s pravnomočnostjo odločbe ZPIZ delovno razmerje preneha po sili zakona, pa taka določba za zavarovance iz 5. točke prvega odstavka 15. člena ZZVZZ ni vedno uporabljiva. Njihova odjava iz zavarovanja je odvisna tudi od postopkov tožene stranke, to pa pomeni, da mora za njih veljati samo določba 28. člena ZZVZZ, po kateri imajo ti zavarovanci pravico do nadomestila med začasno zadržanostjo z dela.
Po določbi prvega odstavka 43. člena ZPIZ (1992) je pokojnina odmerjena od mesečnega povprečja plač, ki jih je zavarovanec dobil v katerih koli zaporednih desetih letih zavarovanja po 1.1.1970. V to pokojninsko osnovo se po določbah 45. člena ZPIZ vštevajo tudi plače za čas prejemanja nadomestila plače po predpisih o zdravstvenem zavarovanju in otroškem varstvu, kar pomeni, da tožnica zaradi bolniškega staleža oziroma porodniške ni bila prikrajšana. Res je, da ji v pokojninsko osnovo niso bile vštete plače iz desetletnega obdobja, vendar zato, ker takega obdobja dela po 1.1.1970 ni imela. Pri odmeri invalidske pokojnine so bile upoštevane določbe 65. in 66. člena ZPIZ (1992), zato revizijsko sodišče po proučitvi celotne zadeve ugotavlja, da je sodišče tožnici priznalo oziroma odmerilo invalidsko pokojnino v skladu z veljavnimi predpisi.
zdravstveno zavarovanje - izdaja odločbe - zdravniška komisija - sprememba zakona
ZZVZZ-F ne vsebuje nobene posebne prehodne določbe, ki bi določala, da se postopki, ki so bili ob uveljavitvi določb ZZVZZ-F že začeti po procesnih določbah starega prepisa, po teh tudi končajo. To pomeni, da je po stališču ustavnega sodišča tudi pri že začetih postopkih uporabiti določbe novega predpisa. Ker je z novimi predpisi prejšnji izvedenec postal organ, ki sam odloča in ker je bil postopek pri toženi stranki končan zaradi formalnih razlogov (zamuda roka) pred dokončno vsebinsko odločitvijo tožene stranke, sodišče ni imelo druge možnosti, kot da zaradi spremembe materialnega prava, ki ureja predhodni postopek, zadevo vrne v nov postopek toženi stranki, ki ga bo morala ponoviti ob upoštevanju novih določb ZZVZZ-F, ki ne pozna več zahteve za izdajo odločbe, kot jo je poznal prvi odstavek 83. člena ZZVZZ.