invalidsko zavarovanje - pravica do nadomestila plače
Po določbi prvega odstavka 124. člena ZPIZ (1992) je imel pravico do nadomestila plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu tudi delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki mu je neodvisno od njegove volje prenehalo delovno razmerje na drugem ustreznem delu, na katero je bil razporejen. Ker je tožniku (tožnikova izjava na l. št. 9) delovno razmerje na drugem ustreznem delu prenehalo sporazumno, kar pomeni v skladu z njegovo voljo in torej ne neodvisno od njegove volje, ni bil izpolnjen pogoj za priznanje pravice do nadomestila plače, kar je pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Zato tudi revizijsko sodišče reviziji ni moglo ugoditi.
pravica do starostne pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
Določba iz prvega odstavka 404. člena je uporabljiva le v primerih, kadar so ugodnejši pogoji, določeni v posebnih predpisih, blažji od pogojev iz te zakonske (prehodne) norme. Če posebni predpis ne določa ugodnejših pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, novih pogojev iz prvega odstavka 404. člena ZPIZ ni mogoče uporabiti za priznanje te pravice.
Zahteva, da mora tožeča stranka ugovore zoper izdano ji dokončno odločbo zavoda utemeljevati s konkretnimi dejstvi in s predlaganjem dokazov, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, ni prevalitev dokaznega bremena na tožečo stranko.
zdravstveno zavarovanje - pravica do zdravstvenega varstva - dohodkovni pogoj
Ker je sodišče prve stopnje ob upoštevanju citiranih zakonskih določb in dejanskih ugotovitev glede tožnikovih sredstev ugotovilo, da tožnik za priznanje pravice iz 25. člena ZZVZZ ne izpolnjuje dohodkovnega pogoja, je upravičeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek kot neutemeljen. Ker je sodišče pri tem upoštevalo določbe zakona, ki določa pogoje za priznanje pravice iz zdravstvenega zavarovanja, niso bile kršene določbe 50. oziroma 51. člena Ustave Republike Slovenije, saj je v njih določeno, da se pravice do socialne varnosti kot pravice do zdravstvenega zavarovanja priznavajo pod pogoji, ki jih določa zakon.
pravna dejstva nastala pred uveljavitvijo zakona - pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
Z zakonom je bila zagotovljena delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji in način prenehanja delovnega razmerja iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Vendar so vsa ta dejstva in okoliščine morale obstajati že pred sprejemom zakona, da so bili lahko z njegovo uveljavitvijo izpolnjeni pogoji za pridobitev v njem določenih pravic. Zato presoja obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI, ni pravno pravilna.
V socialnih sporih sodišče odloča o zakonitosti dokončnih aktov, ki jih v zvezi o pravicah do in iz invalidskega zavarovanja oziroma drugih socialnih pravicah izdajajo pristojni organi (določbe 5. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih - Uradni list RS, št. 19/94, 20/98, ZDSS). Zato za odločitev sodišča praviloma ne morejo biti pomembna dejstva in dokazi, ki se jih pridobi ali nastanejo po dokončnosti izpodbijane odločbe. Če sodišče ugotovi, da odločitev ni zakonita oziroma pravilna, pa ima glede na določbo 35. člena ZDSS različne možnosti, vendar mora še vedno odločati ob upoštevanju časa dokončnosti odločitve v predhodnem postopku.
Ker se z ZPPPAI lahko rešuje samo socialna varnost delavcev, ki so delali neposredno pri proizvodnji azbesta ali v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov (kar v postopku tudi še ni bilo v celoti ugotovljeno), brez delovnega razmerja in brez možnosti, da se jim delovnopravni status ponovno vzpostavi, pred ugotovitvijo, da so izpolnjeni v zakonu določeni pogoji, ni mogoče odločati, da nekdo izpolnjuje pogoje do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji.
invalidsko zavarovanje - zmožnost opravljati drugo delo - kategorija invalidnosti
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ko je bilo pri tožniku ugotovljeno, da je glede na svoje zdravstveno stanje še vedno zmožen v polnem delovnem času opravljati drugo ustrezno delo, ki ni na višini, ki ni v ropotu, na premičnih objektih in je enostavno in psihično nezahtevno, je že tožena stranka tožniku priznala ustrezne pravice iz invalidskega zavarovanja kot invalidu III. kategorije invalidnosti, ob upoštevanju določb 27., 34. in 116. člena ZPIZ (1992) od 4.1.1999 dalje. Ker je tožnik zmožen za opravljanje dela z omejitvami v polnem delovnem času, ni pogojev, da bi se mu priznale pravice delovnega invalida II. kategorije, še manj pa pravica do invalidske pokojnine kot delovnemu invalidu I. kategorije invalidnosti.
Tožena stranka je v postopku odmere pokojnine, pri izračunu pokojninske osnove, ki jo je določil minister, to osnovo zmanjšala na način, določen v 44. členu ZPIZ (1992), kot se pokojninske osnove oblikujejo na podlagi mesečnega povprečja plač iz katerega koli desetletnega zaporedja po letu 1970. Tak izračun pa ni v skladu z namenom določbe 108. člena ZObr, saj upravičenci do pokojnine s takim izračunom ne bi bili upravičeni do večje ugodnosti, ki jo upravičencem sicer omogoča upokojevanje po določbah ZObr. Do take ugodnosti bi upravičenci prišli le, če bi se jim pokojnine odmerile z neposrednim upoštevanjem pokojninske osnove v zadnjem koledarskem letu oziroma primerljive plače.
Za določitev višine nadomestila je pomemben samo čas do nastopa bolniškega staleža, saj normalno ni pričakovati, da bo zavarovanec, ki zaradi bolezni dohodka ne ustvarja več, v tem času spreminjal zavarovalno osnovo. Zato je utemeljen zaključek, da zakon kot osnovo, od katere je zavarovanec zavarovan v času zadržanosti od dela, tudi v tem primeru obravnava osnovo, od katere je bil zavarovanec zavarovan tik pred pričetkom zadržanosti od dela.
spor med delodajalcem in Zavodom za zaposlovanje - pristojnost
V obravnavani zadevi ne gre za socialni spor, ki bi bil izrecno naveden v 5. členu ZDSS, temveč gre za spor med delodajalcem in Zavodom iz naslova ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Gre za ukrepe, ki jih država izvaja tudi preko Zavoda in mu v ta namen daje javna pooblastila. Na odločitev sodišča o pristojnosti ne more vplivati sicer izrecna določba drugega odstavka 13. člena Pravilnika o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 57/99) o pristojnosti socialnega sodišča. Pristojnost sodišč se lahko določa le z zakonom (prvi odstavek 126. člena Ustave) in je ne more določiti predpis, ki je po svoji naravi izvršilen predpis Ministrstva, ki za kaj takega v 51. členu ZZZPB tudi nima ne izrecnega ne smiselnega pooblastila. ZZZPB v 45. členu določa pristojnost socialnih sodišč le za spore iz zavarovanja za primer brezposelnosti in le za zavarovance oziroma druge brezposelne osebe.
ZPP člen 108, 112, 112/7, 6, 1, 274, 274/1.ZPIZ člen 7, 94.ZUP člen 65/4, 67/1, 68/6, 1. Ustava RS člen 22, 23.
obstoj procesnih predpostavk - pravočastnost tožbe - postopkovne kršitve pristojnih organov v predhodnem postopku ter sodišča v sodnem postopku - kršitev pravice do enakega sojenja
Obstoja procesnih predpostavk za sodno varstvo pravic ni mogoče ugotavljati neodvisno od pravne ureditve upravnega postopka, ki se po določbi 7. člena ZPIZ uporablja v predhodnem postopku pri zavodu. Če zavod ni odločal o vlogi zavarovanca tako, kot mu nalaga ZUP in se je tožnik znašel v zamudi, je to zamudo pripisati v krivdo toženi stranki. V posledici njenega ravnanja je bila tožeča stranka prikrajšana za možnost vsebinskega obravnavanja svoje tožbe.
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo v socialnem sporu, ne da bi bila izdana dokončna odločba v predhodnem (upravnem)
postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe. Procesna predpostavka je pogoj, ki mora biti izpolnjen, da je dovoljena odločitev o stvari sami. Ker ta pogoj v obravnavanem primeru ni bil izpolnjen, je bila tožba, s katero je tožeča stranka zahtevala razveljavitev mnenja zdravniške komisije I. stopnje, v skladu z določbo 30. člena ZDSS, pravilno zavržena, ker ni bila dovoljena, saj tožnik ni izčrpal rednih pravnih sredstev določenih v ZZVZZ.
zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - pogoji za povračilo stroškov zdravljenja v tujini
Zavarovanec iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki se sam odloči za zdravljenje v tujini, nima pravice do povračila stroškov zdravljenja v višini, kot bi ti znašali, če bi se zdravil doma.
Ob dejanski ugotovitvi, da pri tožniku ne gre za izgubo delovne zmožnosti, ni podlage za priznanje pravice do poklicne rehabilitacije ali do invalidske pokojnine.
invalidsko zavarovanje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 7. člena ZPIZ se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP - Uradni list SFRJ, št. 47/86), če z zakonom (ZPIZ) ni drugače določeno. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. Pogoji za obnovo postopka so tako določeni v 249. členu ZUP, kjer je določeno, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, med drugim obnovi, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi nove dokaze, ki bi mogli samo zase ali v zvezi z že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi ta dejstva ali bi bili ti dokazi znani ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
pokojninsko zavarovanje - tujec - štetje zavarovalne dobe
Osebi, ki nima državljanstva Republike Slovenije, šteje v zavarovalno dobo čas, dopolnjen v zavarovanju pri zavodu do 31.3.1992 po predpisih, ki so veljali do navedenega datuma, razen če ni s tem zakonom ali mednarodnim sporazumom drugače določeno. Glede na to določbo, je tožnik, ki ni bil državljan Republike Slovenije do datuma, s katerim je uveljavljal pravico do starostne pokojnine, dopolnil 56,5 let starosti in imel skupaj z zavarovanjem za primer brezposelnosti in dokupljeno dobo za čas rednega šolanja 18 let, 2 meseca in 21 dni pokojninske dobe. To pa po določbah 39. člena ZPIZ (1992) ni zadoščalo za priznanje pravice do starostne pokojnine.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo zaradi manjše plače - razporeditev na ustrezno delo
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ/92 ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo, ne da bi bila izdana dokončna odločba v upravnem postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe.
ZPIZ člen 2, 3, 24, 24/3.ZPIZ člen 20, 292, 295.URS člen 2, 155.
pravica do predčasne pokojnine - načelo enakosti
Ker tožnik ob uveljavitvi novega ZPIZ ni pridobil niti ni mogel pridobiti pravice do predčasne pokojnine po prej veljavnih predpisih, niti te pravice po novem zakonu ni mogel pričakovati, načelo enakosti pred zakonom ni bilo kršeno, kot zmotno zatrjuje revizija.