Ker gre za dokončno odločbo, je tako odločbo mogoče spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Revident je kot pravno sredstvo izbral razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe na podlagi določbe 270. člena ZPIZ, ker je bil prepričan, da so bile z novo odločitvijo očitno kršeno materialno pravo v njegovo škodo. Ker je bil v postopku uporabljen 270. člen ZPIZ, se je preverjalo samo, ali je bil ob izdaji nove odločbe očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta.
Izgubo pravice, določene v zakonu je glede pravnih posledic mogoče izenačiti z odpovedjo zavarovanca že pridobljeni pravici. Če zavarovanec posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uveljavi na način in po postopku, ki ga predpisuje zakon je šteti, da se je tej pravici (začasno ali trajno) odpovedal.
ZZVZZ člen 12, 23, 106.URS člen 51.ZPP člen 243, 370/3.
pravica do zdravniškega varstva - zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - posledice odstopanja od dogovorjenih standardov
Za odstopanja od dogovorjenega standarda je šteti drugačen postopek kot je določen s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma kot je utemeljen na podlagi medicinske doktrine, v drugačni kvaliteti storitev oziroma pripomočkov in o drugačnih normativih in pogojih opravljanja storitev, če so s tem povezani višji stroški.
revizija - pritožba zoper sodbo prve stopnje kot pogoj za dovoljenost revizije
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP se revizija lahko vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Vendar to ne pomeni, da revizijo lahko vloži tudi stranka, ki se ni pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje. Za stranko, ki se ne pritoži zoper sodbo sodišča (s sodbo je sodišče zahtevku tožnika delno ugodilo, zoper sicer samo smiselno zavrnjeni del tožbenega zahtevka se ni pritožil) prve stopnje, postane ta pravnomočna in ta stranka opustitve pritožbe ne more nadomestiti z revizijo. Obravnavanje revizije v takem primeru bi pomenilo, da je stranki dovoljeno preskakovati redna pravna sredstva, kar pa ni bil namen zakonodajalca. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da revizija tožeče stranke ni dovoljena v (sicer neopredeljenem) delu, kjer s svojim tožbenim zahtevkom ni uspela, pa glede tega dela ni bila vložena pritožba.
invalidska pokojnina - zamuda pri izplačilu - zamudne obresti
Z zatrjevanjem, da mu je zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke pri odločanju o priznanju pravice do invalidske pokojnine nastala škoda, bi tožnik lahko uveljavljal plačilo odškodnine, ne pa plačilo zamudnih obresti. Zamudne obresti niso odškodnina temveč sankcija za plačilno zamudo in jih tudi ni mogoče zahtevati namesto odškodnine.
brezposelnost obrtnice - pravica do denarnega nadomestila - odjava obratovalnice
Samo v primeru, če bi bilo finančno stanje obrtnice takšno, da v daljšem časovnem obdobju ne bi bila sposobna plačevati dospelih obveznosti, ali da bi bile te obveznosti večje od njenega premoženja - da bi bila torej prezadolžena - bi bil podan objektivni razlog za odjavo obratovalnice. Šele tak razlog bi lahko pomenil nastop zavarovalnega primera iz 3. odstavka 1. člena ZZZPB za uveljavljanje pravice tožnice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Od kdaj pripada tožniku pravica do ponovno odmerjene pokojnine, temelji na določbi petega odstavka 185. člena ZPIZ, ki določa, da gre taka pravica zavarovancu od prvega dne po vložitvi zahteve in največ še šest mesecev za nazaj.
Ker gre za vprašanje izpolnjevanja pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, je socialno sodišče dolžno (mora) odločiti tudi o nakazanih odprtih vprašanjih, ki bi sicer v drugačnih pogojih lahko bila tudi vprašanja delovnega spora, v spornem primeru pa so sestavina spornega razmerja. Zato socialno sodišče mora, glede na to, da je njegova odločitev v zvezi z možnostjo priznanja pravice do invalidske pokojnine v celoti odvisna od ugotovitve spornih vprašanj (13. člen ZPP), samo rešiti odprta vprašanja, ne pa od tožnika zahtevati, da sproži postopek za predhodno razrešitev problema pred delovnim sodiščem (za kar tudi ni procesnih predpostavk).
Prostovoljno zavarovanje, kljub drugačni razlagi tožene stranke in nižjih sodišč, po mnenju revizijskega sodišča ne more biti razlog za ugotovitev, da tisti, ki je prostovoljno zavarovan ni mogel biti upravičenec do družinske pokojnine. Določbo 1. alinee prvega odstavka sklepa, da se šteje, da je zavarovanec do svoje smrti preživljal družinskega člana, če ta ni bil zavarovan po zakonu ali ni bil uživalec pokojnine (določba je bila glede pokojnine razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-178/02-14 z dne 12.9.2002), je treba tolmačiti v smislu določbe 89. člena ZPIZ, kjer je določeno, da ima pravico do odpravnine vdova ali vdovec, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. Ker veljajo za priznanje pravice do odpravnine (razlika samo v izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 72. oziroma 73. člena ZPIZ-92) primerljivi pogoji s pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine, sklep ne more za priznanje pravice do pokojnine zahtevati od upravičencev izpolnjevanje drugačnih osnovnih pogojev, kot jih zakon določa za pridobitev pravice do odpravnine. To pa pomeni, da se lahko določba sklepa, če ni zavarovan po zakonu razume samo, če ni v delovnem razmerju (obvezno zavarovanje) ali ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. To pa pomeni, da prostovoljno zavarovanje v spornem primeru ne more biti edini razlog za ugotovitev, da zavarovanec svojega družinskega člana ni preživljal.
ZZZPB člen 18. ZPP (1977) člen 3, 7, 7/4, 354, 354/2-13. ZDSS člen 35, 35/2.
pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - postopek v socialnih sporih - kršitev načela prepovedi "reformatio in peus" - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče ni upravičeno posegati v neizpodbijani del dokončne odločbe pristojnega organa, če bi bilo to v škodo stranki, ki je uveljavljala sodno varstvo (2. odstavek 35. člena ZDSS).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2, 100/1-12.ZZZPB člen 19, 19/1-1, 27, 27/1.ZOR člen 66, 66/1.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazuma - navidezni pravni posel
Da bi ostalo prikrito, da je tožnici dejansko prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi sporazuma (disimulirani sporazum), ji je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki. Zato je kot način prenehanja delovnega razmerja tožnici pravno upošteven ta sporazum, saj so bili za njegovo veljavnost izpolnjeni vsi zakoniti pogoji iz 2. alinee 1. odstavka 100. člena ZDR.
Uredba o pogojih za pridobitev pravice do deleža sredstev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje samostojnega kulturnega delavca iz državnega proračuna člen 2, 4, 7. ZPP (1977) člen 393.
samostojni kulturni delavec - časovno omejena pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna - postopek o ponovnem priznanju pravice - starejši predpis razveljavljen s pozneje izdanim predpisom
Ker kasneje sprejeta Uredba ne vsebuje prehodnih in končnih določb, ni bila dana možnost upravičencem, ki jim je bila priznana pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje pred njeno uveljavitvijo, da jih tudi po uveljavitvi Uredbe uveljavljajo na način in po postopku, določenem v prej veljavnem Pravilniku pod pogojem, če bi bilo to zanje ugodnejše.
pravice iz zavarovanja - nadomestilo za čas brezposelnosti - denarno nadomestilo - pogoji za priznanje pravice do denarnega nadomestila
Čeprav ne gre za rok, ima pogoj iz 18. člena ZZZPB vsebinsko enake značilnosti kot imperativni prekluzivni materialni rok, za katerega velja, da po izteku časa ugasne pravica in z njo možnost uspešno zahtevati njeno priznanje. Razlika med pogojem in rokom je predvsem glede uporabe postopkovnih določb. Izpolnjevanje pogoja in s tem možnost priznanja pravice se ugotavlja v samem postopku priznanja te pravice (po vložitvi zahteve iz 31. člena). To kaže, da pogoj 30. dni v 18. členu ZZZPB ne more pomeniti enakega pravnega instituta kot rok, določen v 31. členu ZZZPB. Razlika je v tem, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja zaradi poteka časa tožbeni zahtevek zavrne, ko se ugotovi potek določenega roka, pri prekluzivnem materialnem roku pa se tožba, če je zahtevek vložen po poteku roka, kot prepozno vložena, zavrže.
Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 70. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB -
Uradni list RS, št. 5/91, 71/93 in 38/94), zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, se revident zavodu ni bil več dolžan javljati, zato tudi ni bilo pogojev, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestila plače.
KONVENCIJA MED SFRJ IN AVSTRIJO O SOCIALNEM ZAVAROVANJU člen 38. ODZ paragraf 1394. SPLOŠNI ZAKON O SOCIALNEM ZAVAROVANJU AVSTRIJE paragraf 332.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - avstrijsko pravo
Po avstrijskem pravu terjatev, ki je obstajala v korist subroganta, preide na subrogiranca po samem zakonu. Avstrijsko pravo obravnava subrogacijo v okviru zakonite cesije (glej dr. Miha Juhart, Cesija - Pogodbeni odstop terjatve, GV, Ljubljana, 1996, str. 36). S cesijo pa se kritno razmerje spremeni le na aktivni strani, glede ostalih pravic in obveznosti pa ostane nespremenjeno (par. 1394 Občnega državljanskega zakonika - ODZ). To torej pomeni, da ima tožena stranka proti tožeči stranki samo tiste ugovore, ki bi jih imela proti T. V.
Med ugovori bi sicer lahko bil tudi ugovor pridobljene koristi v zvezi z nastalo škodo (compensatio lucri cum damno). Toda ta ugovor bi morala tožena stranka obrazložiti in obstoj koristi dokazati.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODZ - POGODBENO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS03438
KONVENCIJA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED SFRJ IN AVSTRIJO člen 38. ZDE člen 2. ZBS člen 71. ZDP (1989) člen 16, 16/1. ZDP (1991) člen 53, 53/1.ZOR člen 190, 277, 277/1, 320, 377, 377/1, 395. ODZ paragraf 905.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (zakonita subrogacija) - zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - uporaba tujega (avstrijskega) prava - monetarni nominalizem - čista denarna terjatev kot prinosnina - valuta obveznosti - tuja valuta - kraj nastanka obveznosti (v tujini)
Po pridobitvi podatkov preko takratnega zunanjega ministrstva o vsebini avstrijskega prava v takih zadevah je ob uporabi 38. člena Konvencije o socialnem zavarovanju med takratno Jugoslavijo in Avstrijo (Ul. SFRJ, mednarodne pogodbe št. 1/67) sodišče ugotovilo, da je tako po naših kot po avstrijskih predpisih z izplačilom navedenega zneska prišlo do zakonite subrogacije.
Toženec v reviziji neutemeljeno ugovarja prisoji plačila v tuji valuti in tej valuti ustreznih zakonskih zamudnih obresti.
Sklicevanje na v prejšnji in sedanji državi edino zakonito plačilno sredstvo je pravno zmotno, tako pa je tudi sklicevanje na 395. člen ZOR. Tolar je zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (2. člen Zakona o denarni enoti Republike Slovenije - Ul. RS št. 17/91-I, 33/92), ne velja pa ta določba za plačila v tujini. Tudi 71. člen Zakona o Banki Slovenije (Ul. RS št. 1/91-I) določa, da se v domači valuti izkazujejo tiste obveznosti, pravice in posli med domačimi pravnimi osebami ter med občani in tujimi osebami, ki so bili sklenjeni oziroma so nastali na območju Republike Slovenije. Zato je prvo sodišče pravilno ugotavljalo, kje je obveznost med tujo osebo in tožencem nastala. Njegova ugotovitev, da je ta obveznost nastala v Avstriji, je materialnopravno pravilna.
Ker je terjatev tožeče stranke izvirno nastala v avstrijskih šilingih in ker gre za čisto denarno terjatev, je ta tako po določbi prvega odstavka 320. člena ZOR kot po drugem odstavku 905. paragrafa Občnega državljanjskega zakonika prinosnina. Plačati jo je treba na sedežu tožeče stranke, plačila v tuji valuti v tujini pa naši monetarni predpisi ne prepovedujejo.
Toženec se pravno zmotno sklicuje na določbo 395. člena ZOR, saj ta določa civilno sankcijo le za primer, ko se denarna obveznost v nasprotju z zakonom glasi na plačilo v tuji valuti. Navedena zakonska določba torej napotuje na druge zakone, predvsem na monetarne predpise, zato že prej po večinski teoriji in tudi pretežni sodni praksi ni bila prisilne, temveč dispozitivne narave. Naši monetarni predpisi pa ne prepovedujejo plačila v tuji valuti v tujini. Tega niso prepovedovali niti nekateri že v prejšnji državi veljavni predpisi, saj je na primer Zakon o deviznem poslovanju (Ul. SFRJ št. 66/85 do 85/89) v prvem odstavku 16. člena prepoved plačila v tuji valuti vezal le na domači teritorij takratne države. Taka zakonska ureditev je povsem razumljiva, saj ena država s svojimi predpisi ne more posegati v monetarne predpise druge države. Tudi sedaj veljavni Zakon o deviznem poslovanju (Ul. RS št. 1/91-I, 71/93, 63/95), ne prepoveduje plačila v tuji valuti v tujini, saj po določbi prvega odstavka 53. člena navedenega zakona domače fizične osebe pridobivajo devize v skladu s tem zakonom, z njimi prosto razpolagajo ter jih v skladu s tem zakonom lahko prenašajo in vršijo plačila v tujino.
Določbo 395. člena ZOR je po vsem obrazloženem treba razlagati v okvirih, ki jih določajo sedanji predpisi, saj se bo tudi plačilo izvršilo šele sedaj.
delovno razmerje pri delodajalcu - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev
Domneva, da je delavec soglašal s prenehanjem delovnega razmerja, če ni vložil ugovora zoper sklep, ne more biti sprejemljiva, saj se pojavi vprašanje, če nevložitev pravnega sredstva, ne da bi bila predpisana drugačna, sicer možna pravna ureditev, že kaže jasno voljo delavca invalida o prenehanju delovnega razmerja. Če pa ni jasno izražene volje, ni mogoče govoriti o tem, da mu je delovno razmerje prenehalo odvisno ali neodvisno od njegove volje.
Zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje in zaposlovanje v zvezi z zakonom o dohodnini člen 6, 15. ZDOH člen 104, 106, 107.
odložitev plačila prispevkov za socialno varnost
Za odložitev plačila prispevkov za socialno varnost ni pravne podlage.