invalidsko zavarovanje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 7. člena ZPIZ se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP - Uradni list SFRJ, št. 47/86), če z zakonom (ZPIZ) ni drugače določeno. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. Pogoji za obnovo postopka so tako določeni v 249. členu ZUP, kjer je določeno, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, med drugim obnovi, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi nove dokaze, ki bi mogli samo zase ali v zvezi z že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi ta dejstva ali bi bili ti dokazi znani ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
zdravstveno zavarovanje - upravni postopek - izčrpanost rednih pravnih sredstev kot procesna predpostavka
Ob dejanski ugotovitvi, da je tožnik vložil tožbo, ne da bi bila izdana dokončna odločba v upravnem postopku, je sodišče svojo odločitev pravilno oprlo na določbo 30. člena ZDSS. Ta določa, da ne more zahtevati sodnega varstva pravic stranka, ki ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku. To pa pomeni, da predstavlja dokončna odločitev pristojnih organov tožene stranke o uveljavljeni pravici iz socialne varnosti procesno predpostavko za vložitev tožbe.
invalidsko zavarovanje - nadomestilo zaradi manjše plače - razporeditev na ustrezno delo
Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ/92 ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.
ZPIZ člen 2, 3, 24, 24/3.ZPIZ člen 20, 292, 295.URS člen 2, 155.
pravica do predčasne pokojnine - načelo enakosti
Ker tožnik ob uveljavitvi novega ZPIZ ni pridobil niti ni mogel pridobiti pravice do predčasne pokojnine po prej veljavnih predpisih, niti te pravice po novem zakonu ni mogel pričakovati, načelo enakosti pred zakonom ni bilo kršeno, kot zmotno zatrjuje revizija.
Ker gre za dokončno odločbo, je tako odločbo mogoče spremeniti le z izrednimi pravnimi sredstvi. Revident je kot pravno sredstvo izbral razveljavitev ali spremembo dokončne odločbe na podlagi določbe 270. člena ZPIZ, ker je bil prepričan, da so bile z novo odločitvijo očitno kršeno materialno pravo v njegovo škodo. Ker je bil v postopku uporabljen 270. člen ZPIZ, se je preverjalo samo, ali je bil ob izdaji nove odločbe očitno kršeno materialno pravo v škodo revidenta.
Izgubo pravice, določene v zakonu je glede pravnih posledic mogoče izenačiti z odpovedjo zavarovanca že pridobljeni pravici. Če zavarovanec posamezne pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne uveljavi na način in po postopku, ki ga predpisuje zakon je šteti, da se je tej pravici (začasno ali trajno) odpovedal.
ZZVZZ člen 12, 23, 106.URS člen 51.ZPP člen 243, 370/3.
pravica do zdravniškega varstva - zdravljenje v tujini - povračilo stroškov - posledice odstopanja od dogovorjenih standardov
Za odstopanja od dogovorjenega standarda je šteti drugačen postopek kot je določen s pravili obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma kot je utemeljen na podlagi medicinske doktrine, v drugačni kvaliteti storitev oziroma pripomočkov in o drugačnih normativih in pogojih opravljanja storitev, če so s tem povezani višji stroški.
revizija - pritožba zoper sodbo prve stopnje kot pogoj za dovoljenost revizije
Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP se revizija lahko vloži zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe. Vendar to ne pomeni, da revizijo lahko vloži tudi stranka, ki se ni pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje. Za stranko, ki se ne pritoži zoper sodbo sodišča (s sodbo je sodišče zahtevku tožnika delno ugodilo, zoper sicer samo smiselno zavrnjeni del tožbenega zahtevka se ni pritožil) prve stopnje, postane ta pravnomočna in ta stranka opustitve pritožbe ne more nadomestiti z revizijo. Obravnavanje revizije v takem primeru bi pomenilo, da je stranki dovoljeno preskakovati redna pravna sredstva, kar pa ni bil namen zakonodajalca. Zato revizijsko sodišče zaključuje, da revizija tožeče stranke ni dovoljena v (sicer neopredeljenem) delu, kjer s svojim tožbenim zahtevkom ni uspela, pa glede tega dela ni bila vložena pritožba.
invalidska pokojnina - zamuda pri izplačilu - zamudne obresti
Z zatrjevanjem, da mu je zaradi krivdnega ravnanja tožene stranke pri odločanju o priznanju pravice do invalidske pokojnine nastala škoda, bi tožnik lahko uveljavljal plačilo odškodnine, ne pa plačilo zamudnih obresti. Zamudne obresti niso odškodnina temveč sankcija za plačilno zamudo in jih tudi ni mogoče zahtevati namesto odškodnine.
brezposelnost obrtnice - pravica do denarnega nadomestila - odjava obratovalnice
Samo v primeru, če bi bilo finančno stanje obrtnice takšno, da v daljšem časovnem obdobju ne bi bila sposobna plačevati dospelih obveznosti, ali da bi bile te obveznosti večje od njenega premoženja - da bi bila torej prezadolžena - bi bil podan objektivni razlog za odjavo obratovalnice. Šele tak razlog bi lahko pomenil nastop zavarovalnega primera iz 3. odstavka 1. člena ZZZPB za uveljavljanje pravice tožnice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Od kdaj pripada tožniku pravica do ponovno odmerjene pokojnine, temelji na določbi petega odstavka 185. člena ZPIZ, ki določa, da gre taka pravica zavarovancu od prvega dne po vložitvi zahteve in največ še šest mesecev za nazaj.
Ker gre za vprašanje izpolnjevanja pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do invalidske pokojnine, je socialno sodišče dolžno (mora) odločiti tudi o nakazanih odprtih vprašanjih, ki bi sicer v drugačnih pogojih lahko bila tudi vprašanja delovnega spora, v spornem primeru pa so sestavina spornega razmerja. Zato socialno sodišče mora, glede na to, da je njegova odločitev v zvezi z možnostjo priznanja pravice do invalidske pokojnine v celoti odvisna od ugotovitve spornih vprašanj (13. člen ZPP), samo rešiti odprta vprašanja, ne pa od tožnika zahtevati, da sproži postopek za predhodno razrešitev problema pred delovnim sodiščem (za kar tudi ni procesnih predpostavk).
Prostovoljno zavarovanje, kljub drugačni razlagi tožene stranke in nižjih sodišč, po mnenju revizijskega sodišča ne more biti razlog za ugotovitev, da tisti, ki je prostovoljno zavarovan ni mogel biti upravičenec do družinske pokojnine. Določbo 1. alinee prvega odstavka sklepa, da se šteje, da je zavarovanec do svoje smrti preživljal družinskega člana, če ta ni bil zavarovan po zakonu ali ni bil uživalec pokojnine (določba je bila glede pokojnine razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-178/02-14 z dne 12.9.2002), je treba tolmačiti v smislu določbe 89. člena ZPIZ, kjer je določeno, da ima pravico do odpravnine vdova ali vdovec, ki ni v delovnem razmerju in ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. Ker veljajo za priznanje pravice do odpravnine (razlika samo v izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 72. oziroma 73. člena ZPIZ-92) primerljivi pogoji s pogoji za priznanje pravice do družinske pokojnine, sklep ne more za priznanje pravice do pokojnine zahtevati od upravičencev izpolnjevanje drugačnih osnovnih pogojev, kot jih zakon določa za pridobitev pravice do odpravnine. To pa pomeni, da se lahko določba sklepa, če ni zavarovan po zakonu razume samo, če ni v delovnem razmerju (obvezno zavarovanje) ali ne opravlja dejavnosti, na podlagi katere je obvezno zavarovan. To pa pomeni, da prostovoljno zavarovanje v spornem primeru ne more biti edini razlog za ugotovitev, da zavarovanec svojega družinskega člana ni preživljal.
ZZZPB člen 18. ZPP (1977) člen 3, 7, 7/4, 354, 354/2-13. ZDSS člen 35, 35/2.
pravica do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - postopek v socialnih sporih - kršitev načela prepovedi "reformatio in peus" - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče ni upravičeno posegati v neizpodbijani del dokončne odločbe pristojnega organa, če bi bilo to v škodo stranki, ki je uveljavljala sodno varstvo (2. odstavek 35. člena ZDSS).
ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-2, 100/1-12.ZZZPB člen 19, 19/1-1, 27, 27/1.ZOR člen 66, 66/1.
denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - prenehanje delovnega razmerja na podlagi sporazuma - navidezni pravni posel
Da bi ostalo prikrito, da je tožnici dejansko prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi sporazuma (disimulirani sporazum), ji je bil izdan sklep o prenehanju delovnega razmerja kot trajno presežni delavki. Zato je kot način prenehanja delovnega razmerja tožnici pravno upošteven ta sporazum, saj so bili za njegovo veljavnost izpolnjeni vsi zakoniti pogoji iz 2. alinee 1. odstavka 100. člena ZDR.
pravice iz zavarovanja - nadomestilo za čas brezposelnosti - denarno nadomestilo - pogoji za priznanje pravice do denarnega nadomestila
Čeprav ne gre za rok, ima pogoj iz 18. člena ZZZPB vsebinsko enake značilnosti kot imperativni prekluzivni materialni rok, za katerega velja, da po izteku časa ugasne pravica in z njo možnost uspešno zahtevati njeno priznanje. Razlika med pogojem in rokom je predvsem glede uporabe postopkovnih določb. Izpolnjevanje pogoja in s tem možnost priznanja pravice se ugotavlja v samem postopku priznanja te pravice (po vložitvi zahteve iz 31. člena). To kaže, da pogoj 30. dni v 18. členu ZZZPB ne more pomeniti enakega pravnega instituta kot rok, določen v 31. členu ZZZPB. Razlika je v tem, da se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja zaradi poteka časa tožbeni zahtevek zavrne, ko se ugotovi potek določenega roka, pri prekluzivnem materialnem roku pa se tožba, če je zahtevek vložen po poteku roka, kot prepozno vložena, zavrže.
Uredba o pogojih za pridobitev pravice do deleža sredstev za plačilo prispevkov za socialno zavarovanje samostojnega kulturnega delavca iz državnega proračuna člen 2, 4, 7. ZPP (1977) člen 393.
samostojni kulturni delavec - časovno omejena pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje iz državnega proračuna - postopek o ponovnem priznanju pravice - starejši predpis razveljavljen s pozneje izdanim predpisom
Ker kasneje sprejeta Uredba ne vsebuje prehodnih in končnih določb, ni bila dana možnost upravičencem, ki jim je bila priznana pravica do plačila prispevkov za socialno zavarovanje pred njeno uveljavitvijo, da jih tudi po uveljavitvi Uredbe uveljavljajo na način in po postopku, določenem v prej veljavnem Pravilniku pod pogojem, če bi bilo to zanje ugodnejše.
Ker je po ugotovitvah v postopku, v skladu z določbo 70. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB -
Uradni list RS, št. 5/91, 71/93 in 38/94), zavod za zaposlovanje prenehal voditi evidenco o revidentu kot iskalcu zaposlitve, ko mu je poteklo delovno dovoljenje, se revident zavodu ni bil več dolžan javljati, zato tudi ni bilo pogojev, da bi se mu izplačevalo sporno nadomestila plače.