predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo v okoliščinah obravnavanega primera glede upravičenosti tožeče stranke do povračila stroškov zdravljenja pravilno uporabljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00031471
URS člen 2, 14, 22. ZPP člen 19, 20, 20/4, 23, 23/1, 274, 274/2, 350, 350/2. ZUS-1 člen 2, 13, 13/1, 13/2, 13/2-1, 13/2-3, 13/3, 46, 46/1, 46/1-3, 77, 82. ZDavP-2 člen 353. ZDSS-1 člen 7, 58. ZS člen 110.
prispevki za socialno varnost - odmera prispevkov za socialno varnost - spor o pristojnosti - spor o pristojnosti med Upravnim sodiščem RS in Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - občna seja - pravno mnenje Občne seje - sestava sodišča - odločanje v senatu ali sodniku posamezniku - absolutna bistvena kršitev določb postopka - izpolnjevanje pogojev za odločanje po sodniku posamezniku - enostavno dejansko in pravno stanje - odstop od sodne prakse - očitna kršitev - pooblastila predsednika senata - sklep o nepristojnosti - relativna bistvena kršitev določb postopka
Obstaja dlje časa trajajoča in ustaljena sodna praksa, iz katere izhaja pristojnost upravnega sodišča za sojenje v sporih o zakonitosti odločb FURS o odmeri prispevkov. Zato bi potrebovalo Vrhovno sodišče za odločitev v tem pristojnostnem sporu široko soglasje o tem, da je v to prakso treba poseči na podlagi drugačne razlage pristojnostnih določb ZUS-1 in ZDSS-1.
V obravnavani zadevi soglasje med Upravnim oddelkom ter Delovnim in socialnim oddelkom Vrhovnega sodišča glede navedenega vprašanja pristojnosti ni bilo doseženo. Zato je bilo v odsotnosti le-tega za razrešitev navedenega vprašanja ter za zagotovitev enotnosti (bodoče) sodne prakse treba uporabiti pravno možnost, ki jo posebej za to predvideva sistemska ureditev Zakona o sodiščih, torej odločanje Občne seje Vrhovnega sodišča. Ustrezno vsebinsko utemeljeno odločitev Občne seje o tem, da se ustaljena sodna praksa glede pristojnosti upravnega sodišča za odločanje v navedenih sporih spremeni, je bilo ob dveh možnih pravnih razlagah upoštevnih določb ZDSS-1 v navedenih okoliščinah treba šteti za pogoj za poseganje v ustaljeno sodno prakso.
Ob odsotnosti širšega soglasja med navedenima oddelkoma Vrhovnega sodišča ter ob nesprejetju odločitve Občne seje v okviru specifičnega pristojnostnega spora, ki po vsebini posega v okvir dveh specializiranih vej sodišč, je umanjkal potrebni temelj za spremembo ustaljene sodne prakse. Zato v obravnavani zadevi Vrhovno sodišče v dosedanjo ustaljeno sodno prakso ni poseglo.
Absolutna bistvena kršitev je podana le v primeru očitne kršitve pravil ZUS-1 o tem, kdaj je v zadevi za odločanje pooblaščen sodnik posameznik, saj bi zahteva po podrobni analizi in minucioznem tehtanju (ne)izpolnjevanja v 13. členu ZUS-1 navedenih pogojev ne ustrezala naravi absolutno bistvene kršitve.
Sodnica posameznica je ob izrecnem sklicevanju na 3. alinejo drugega odstavka 13. člena ZUS-1 sprejela sodno odločbo, ki očitno ne more pomeniti pravno enostavne zadeve, saj je z odločitvijo po lastnih navedbah odstopila od dotedanje sodne prakse. Vendar pa glede na posebne okoliščine tega primera absolutna bistvena kršitev določb postopka vseeno ni podana. Zakon pooblašča (enega) določenega sodnika, da sprejme sklep o nepristojnosti in odstopi zadevo pristojnemu sodišču (drugi odstavek 274. člen ZPP). Res je sicer, da bi tudi na tej pravni podlagi tovrstno odločitev lahko sprejel le predsednik senata kot sodnik posameznik in ne sodnik poročevalec. Vendar pa bi se s tem vprašanjem Vrhovno sodišče kot relativno bistveno kršitvijo pravil postopka ukvarjalo le na podlagi izrecnega ugovora strank in na podlagi ugotovitve, da je tak pritožbeni ugovor pred Vrhovnim sodiščem sploh dopusten.
ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00031692
ZOZP člen 18, 18/1. OZ člen 335, 336, 336/1, 346, 352.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odškodninski zahtevek Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije proti odgovorni osebi - prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - zastaranje odškodninske terjatve - preostanek zavarovalne vsote - podrejeni vrstni red terjatve - kdaj začne zastaranje teči - dopuščena revizija
Na tek zastaranja pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz prvega odstavka 18. člena ZOZP nima nobenega vpliva, ker ta ne določa predpostavk za zastaranje, saj so te določene v OZ. Pravilo o podrejenem vrstnem redu terjatve tožeče stranke v primerjavi z neposrednimi oškodovanci je (ob ustreznem ugovoru tožene stranke) relevantno le v zvezi s tem, v kolikšni meri bo zahtevku tožeče stranke ugodeno, pri čemer je preostanek zavarovalne vsote predhodno vprašanje.
ZSV člen 3, 18a, 100c. ZUPJS člen 30a. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
spor o pristojnosti - invalid - družinski pomočnik - oprostitev plačila - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - socialni spor
Odločanje o pravici do družinskega pomočnika in odločanje o oprostitvi invalidne osebe plačilu prispevka k plačilu družinskega pomočnika je odločanje o pravici do socialnega prejemka, v smislu določbe 5.b točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato gre pri sodnem izpodbijanju upravne odločbe o tej pravici za socialni spor.
Okoliščina, da v tem sporu tožnik izpodbija le tisti del odločitve centra za socialno delo, ki se nanaša na zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine, ne pa tudi tistega dela odločbe, ki se nanaša na dodelitev pravice do izbire družinskega pomočnika, pravico družinskega pomočnika do delnega plačila za izgubljeni dohodek in oprostitev plačila prispevka k plačilu pravic družinskega pomočnika, ne pomeni, da ta spor ni socialni spor.
zavarovalna doba - delo na kmetiji - elementi delovnega razmerja
Ob izostanku listinskih dokazov, da je bilo sklenjeno delovno razmerje, ob dejanskih ugotovitvah, da niso bili podani vsi elementi delovnega razmerja ter ob izostanku kakršnekoli zatrjevane aktivnosti tožnika za ureditev priznanja zavarovalne dobe v času, ko so predpisi že urejali delovna razmerja tudi pri zasebnih delodajalcih, in odsotnosti prepričljivih razlogov za to, ni mogoče zaključiti, da je bil tožnik na domači kmetiji v delovnem razmerju in s tem v zavarovanju in da je zato upravičen do priznanja zavarovalne dobe v obdobju od 25. 6. 1973 do 31. 12. 1983 s prekinitvijo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028599
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 85. ZPP člen 367a, 367a/1.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno materialnopravno stališče pritožbenega sodišča, da je v konkretnem primeru treba uporabiti tuje pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE
VS00028598
ZOZP člen 18. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopustitev revizije - obvezno zavarovanje v prometu - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - odškodninski zahtevek Zavoda za pokojninsko iin invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - smrt zavarovanca med postopkom
Revizija se dopusti glede vprašanja, do kdaj je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upravičen do povrnitve škode iz naslova sorazmernega dela prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po 18. členu Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu v primeru, ko zavarovanec zaradi posledic škodnega dogodka umre med postopkom - ali je upravičen do odškodnine le do dneva smrti zavarovanca ali do dneva, ko bi zavarovanec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.
brezposelnost - starejši delavec - odklonilno ločeno mnenje - pravica do denarnega nadomestila - zavarovalna doba
Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) posebnega varstva starejših delavcev glede pogoja predhodnega zavarovanja ne določa. Ker je spregled upoštevanja že izkoriščene dobe določen le za trajanje pravice do denarnega nadomestila in to le za starejše delavce, se v vseh ostalih primerih že izkoriščena doba ne upošteva ponovno.
ZUP člen 7, 8, 201. ZPP člen 3, 214, 243, 254, 285. ZDSS-1 člen 58, 61. ZPIZ-2 člen 63.
ugotavljanje invalidnosti - učitelj - priznanje dejstev - nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju
Tožena stranka v socialnem sporu, ki se nanaša na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ne more prosto razpolagati z zahtevkom (3. člen ZPP), saj je pri tem omejena z varovanjem pravic ne samo neposrednih udeležencev v upravnem oziroma sodnem postopku, temveč preko instituta javne koristi tudi z varovanjem pravic tretjih, ki se v postopku morda sploh ne znajdejo (so pa smiselno varovani v skladu z načelom zakonitosti). Prav tako v socialnem sporu ne more priznavati spornih dejstev, če ta pomenijo nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Tožena stranka je v obravnavni zadevi naredila prav to, saj je s priznavanjem spornih dejstev nedovoljeno razpolagala z zahtevkom, ne da bi pri tem primerno upoštevala koristi tretjih. To velja tako za korist delodajalca v ožjem smislu, kot tudi glede koristi učencev.
Sodišče izvede dokaz z izvedencem, če je za ugotovitev ali za razjasnitev kakšnega dejstva potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga (243. člen ZPP). Pomanjkanje znanja glede na pravila stroke in znanosti s strani sodišča, ki zahteva postavitev ustreznega izvedenca, je odvisno predvsem od predmeta ugotavljanja specifičnega spornega dejstva. Izvedensko mnenje mora biti ne glede na zahtevnost strokovnih in znanstvenih dilem, o katerih sodnik nima (dovolj) znanja s področja pravil stroke oziroma znanosti, podvrženo sodni presoji o popolnosti uporabljene metode in posledičnih končnih ugotovitev. Izvedensko mnenje mora ne glede na svojo morebitno kompleksnost prepričati v razumljivem jeziku. Tožnica v obravnavani zadevi utemeljeno opozarja, da so zaključki izvedenskega mnenja glede na okoliščine nepopolni, nelogični, izvedenec pa nelogičnosti ni prepričljivo razjasnil niti v pisnem mnenju niti pri ustnem zaslišanju.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela - višina nadomestila - zajamčena plača - minimalna plača
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je zavzelo stališče, da je del zakonske norme, ki določa spodnjo mejo nadomestila, ostal neusklajen z drugimi zakonskimi predpisi ter da je mogoče namesto instituta zajamčene plače uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejeno z veljavnim Zakonom o minimalni plači.
invalidnost - poklicna bolezen - datum nastanka invalidnosti - vzrok invalidnosti - ugotavljanje dejstev
Ob ugotovitvi, da je bolezen pri tožniku posledica njegovega dolgoletnega dela varilca, je pravilen zaključek sodišča druge stopnje, da je bila poklicna bolezen podana že pred dokončnostjo odločbe toženca, pa čeprav so določene usmerjene preiskave vzrok bolezni potrdile kasneje. Sodišče ni vezano zgolj na dokaze, ki so ob izdaji sporne odločbe že obstajali, temveč se lahko ta dejstva ugotavljajo tudi z novimi dokazi.
ZSV člen 100. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2002) člen 14, 14/1, 15, 15/3, 15/5.
plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilna sposobnost zavezanca - izračun
Pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca po petem odstavku 15. člena Uredbe je torej v prvi vrsti poudarjena preživninska obveznost otrok upravičenca, ki so poleg upravičenca prvi v vrsti za plačilo storitev. Zato se ob večanju dohodka zavezanca povečuje njegova plačilna sposobnost in obratno. Preživninska obveznost iz 124. člena ZZZDR ne zavezuje tudi zakonca zavezanca. Dohodek zakonca se zato upošteva v manjši meri, ker je, kot že rečeno, primarno zaradi preživninske zaveze do staršev doplačilo dolžan zagotavljati zavezanec. Tako se dohodek zakonca v celoti upošteva pri izračunu meje socialne varnosti družine, ki je znesek, ki mora ostati upravičencu in njegovim družinskim članom oziroma zavezancu in njegovim družinskim članom za preživljanje po plačilu prispevka za opravljeno storitev (5. točka 2. člena Uredbe). Medtem ko se nadalje pri izračunu plačilne sposobnosti zavezanca dohodek zakonca upošteva omejeno, največ do polovice meje socialne varnosti družine. V tem delu enačba za izračun plačilne sposobnosti zasleduje tudi cilj, da zaradi plačila storitev institucionalnega varstva za upravičenca niso socialno ogroženi otroci in zakonec zavezanca za plačilo.
Upravni postopek se začne na zahtevo stranke oziroma po uradni dolžnosti na podlagi 127. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. Tožeča stranka je pri toženi stranki vložila le eno vlogo za ponovno odmero pokojnine in to 6. 6. 2011. Zato je pravilna odločitev sodišča, da gre tožeči stranki pravica do ponovne odmere pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve, to je od 1. 7. 2011 in ne že pred tem.
dodatek za nego otroka - seznam hudih bolezni - višina dodatka
ZSDP-1 v tretjem odstavku 79. člena jasno določa, da je do višjega dodatka upravičen starš otroka, ki ima določene bolezni iz Seznama, ne pa katerokoli bolezen iz Seznama. Seznam določa tako bolezni, v zvezi s katerimi je priznana pravica do dodatka v osnovnem znesku (100 EUR) kot tudi bolezni, v zvezi s katerimi je priznana pravica do dodatka v višjem znesku (200 EUR). Tako iz ZSDP-1 kot iz Seznama izhaja, da je starš dolgotrajno hudo bolnega otroka upravičen do dodatka za nego in sicer načeloma v osnovni višini 100 EUR mesečno, v višjem znesku 200 EUR pa v primeru določene (in ne katerokoli) bolezni ali stanja iz vsakokrat veljavnega Seznama.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - uporaba predpisa
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri odločitvi o povrnitvi stroškov zdravljenja, nastalih pred uveljavitvijo ZZVZZ- M, pravilno uporabilo ta zakon.
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi vloge ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. S tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
odškodninska odgovornost države - ugotovitev lastnosti zavarovanca - nezakonita odločba - protipravnost - sprememba sodne prakse
Sodišči druge in prve stopnje sta pravilno presodili, da v konkretnem primeru toženi stranki ni mogoče očitati protipravnega ravnanja. Tožnik toženi stranki neutemeljeno očita, da ni upoštevala ustaljene sodne prakse kot izhaja iz odločb vrhovnega sodišča, ki jih citira, saj v času odločanja tožene stranke, te odločbe še niso bile sprejete.
Tožnik je s tožbo izpodbijal odločitev toženca glede oblikovanja pokojninske osnove. Navajal je konkretne podatke in predložil listine, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da za leto 1985 niso upoštevani pravilni podatki o plačanih prispevkih oziroma zavarovalnih osnovah in za razjasnitev dejanskega stanja predlagal izvedbo dokaza z izvedencem. Sodišče prve stopnje na njegove navedbe v zvezi s tem ni odgovorilo, predlaganega dokaza ni izvedlo in ga tudi ni zavrnilo, v sodbi pa je izostala obrazložitev v zvezi s tem. Na ugovor tožnika, da sodišče prve stopnje ni izvedlo predlaganega dokaza, sodišče druge stopnje ni odgovorilo, prav tako ne na njegove navedbe o spremenjeni pravni podlagi za razvrstitev v zavarovalno osnovo in plačilo prispevkov. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
družinska pokojnina - dolžnost preživljanja - invalid I. kategorije invalidnosti
Tožnik je postal popolnoma nezmožen za delo šele po očetovi smrti, zato ni izpolnjen pogoj, določen v petem odstavku 57. člena ZPIZ-2 za priznanje pravice do družinske pokojnine. V času očetove smrti je bil zaposlen, prejemal je plačo ali njeno nadomestilo, kar narekuje zaključek, da ga oče do svoje smrti ni preživljal. Zato je bil pravilno zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do družinske pokojnine, saj tožnik ne izpolnjuje nobenega pogoja, ki jih ZPIZ-2 sočasno določa za priznanje te pravice.