institucionalno varstvo - zavezanec za plačilo - otroci - preživninska obveznost otrok do staršev
Preživninska obveznost otrok do staršev je kot pravilo določena v 124. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Izjema od tega pravila je določena v drugem odstavku tega člena, ki določa, da polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da mati ni izpolnjevala preživninske obveznosti od rojstva pa do njenega odhoda iz družine, da se je preživljala sama oziroma, da bi ta skrb prešla na koga drugega.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - napotitev na zdravljenje v tujino - izčrpane možnosti zdravljenja - poseben obrazec
Obrazec S2/E112 se izda v primeru, kadar zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do načrtovanega zdravljenja v tujini v skladu s 44a. členom ZZVZZ (izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji), ali pa pravice do načrtovanega zdravljenja v drugi državi članici EU, EGP ali Švicarski konfederaciji v skladu s 44b. členom ZZVZZ in Uredbo ES št. 883/2004 (preseganje najdaljše dopustne čakalne dobe ali preseganje razumnega časa). Če niso izpolnjeni zakonski pogoji, tožena stranka tega obrazca ne sme izdati, ne glede na višino stroškov zdravstvenih storitev in tudi, če teh sploh ni.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Tožeči stranki je bila z odločbo z dne 7. 8. 2000 priznana pravica do starostne pokojnine. Odločba je postala formalno in materialno pravnomočna in pravno učinkuje dokler ni odpravljena, razveljavljena ali spremenjena, pa čeprav je nezakonita. Možnosti za spremembo pravnomočne odločbe določata Zakon o splošnem upravnem postopku v četrtem odstavku 225. člena in 183. člen ZPIZ-2. Do izdaje nove odločbe velja pravnomočna odločba, tako v škodo kot v korist ene ali druge stranke.
Na podlagi odločbe Ustavnega sodišča je ponovna odmera omogočena tudi v primerih, v katerih niso izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstev po splošnih procesnih pravilih, torej ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-7, 68. ZDR člen 114, 114/1.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - starejši delavec - posebno varstvo pred odpovedjo - odklonitveni razlog
Kljub temu, da je bila tožniku pogodba o zaposlitvi odpovedana v nasprotju z določbo prvega odstavka 114. člena ZDR o varstvu starejšega delavca pred odpovedjo iz poslovnega razloga, tožnik sodnega varstva zoper odpoved ni uveljavljal. S tem je izpolnjen razlog za odklonitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v skladu s sedmo alinejo drugega odstavka 63. člena ZUTD.
ZDR v drugem odstavku 114. člena izrecno določa, da posebno varstvo starejšega delavca pred odpovedjo ne velja zgolj v primeru, če delavec minimalne pogoje za starostno pokojnino pridobi v času prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti in ne katerekoli druge pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, npr. pravice do plačila prispevkov za socialno varnost po 68. členu ZUTD.
invalidnost - priznanje pravic na podlagi invalidnosti - vzrok - poškodba pri delu - sprememba zakona
Do poškodbe, ki je vzrok invalidnosti tožnika, je prišlo v času veljavnosti ZPIZ-1, s katerim je bila ta opredeljena kot poškodba pri delu in jo je kot tako treba upoštevati tudi pri nadaljnjem odločanju. Prehodne določbe ZPIZ-2 ne vsebujejo nobene določbe, ki bi navedeno vprašanje uredila drugače. Zato sta sodišči druge in prve stopnje ravnali pravilno, ko sta vzrok tožnikove poškodbe pravno okvalificirali po zakonu, ki je veljal na dan njenega nastanka. Kvalifikacije, ki je bila že opravljena, kasneje, zaradi spremembe predpisa ni mogoče več spreminjati.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - USTAVNO PRAVO
VS00045377
ZSVarPre člen 4, 4/3, 8, 20, 23, 23/1, 52.
pravica do varstvenega dodatka - dohodkovni cenzus - enkratno izplačilo varstvenega dodatka - plačilo za nazaj - občasni neperiodični dohodki
Enkratno izplačilo skupnega zneska varstvenih dodatkov za nazaj predstavlja občasni, neperiodični dohodek, ki se mora povprečiti v skladu s prvim odstavkom 20. člena ZSVarPre.
Pri obravnavi revidentovega prejemka v relevantnem obdobju ne gre za pravno praznino. Niti v času odločanja veljavne določbe ZSVarPre niti kasnejše določbe ZUPJS ne predvidevajo izjeme pri upoštevanju enkratnega izplačila varstvenega dodatka za nazaj v okviru ugotavljanja dohodkovnega cenzusa. Na zakonski ravni so določeni dohodki oziroma premoženje izrecno izključeni iz upoštevanja v okviru ugotavljanja doseganja cenzusa. Odsotnost varstvenega dodatka oziroma enkratnega skupnega izplačila dohodka, ki bi bil sicer ob normalnem poteku stvari periodično plačan, med izjemami po sistemski razlagi ne pomeni pravne praznine, temveč nasprotno kaže na njegovo upoštevanje pri preverjanju pogojev za priznanje pravic.
ZUPJS člen 50, 50/3. ZUP člen 263, 263/1, 263/1-5, 260, 260-9.
znižano plačilo vrtca - seznanitev z odločbo - občina - obnova postopka - subjektivni rok za obnovo postopka
Ker določba 50. člena ZUPJS ne določa fikcije seznanitve s podatki, vnesenimi v distribucijski modul, dejstvo, da je bila odločba vnesena, samo po sebi ne pomeni, da se je tožeča stranka z njo tudi seznanila.
pokojninsko zavarovanje - družinska pokojnina - pogoji za priznanje pravice - minimalna pokojninska doba - pričakovane pravice
Zavarovanec na dan smrti ni izpolnjeval pogojev za priznanje invalidske pokojnine in mu tudi pred tem ni bila priznana nobena pravica iz invalidskega zavarovanja. Posledično pravica na podlagi njegovega zavarovanja ne more biti priznana njegovim družinskim članom.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - stroški odgovora na revizijo
Prvi odstavek 325. člena ZPP ureja izdajo dopolnilne sodbe. Ta se izda, če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti. Četrti odstavek 326. člena določa, da o predlogu za dopolnitev sodbe, ki se nanaša samo na stroške postopka, odloči predsednik senata.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - načelo pravnomočnosti - dokončna in pravnomočna odločba
Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00007803
OZ člen 335, 337, 347.
zastaranje zahtevka - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Pri tožniku je bilo ugotovljeno zastaranje terjatve do tožene stranke za obdobje od 29. 9. 2005 do 30. 6. 2010, v tem obdobju pa sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki bi zavračala neposredne zahtevke proti toženi stranki še ni bilo. Tožnik je bil v razmerju do tožene stranke od leta 2005 pa do leta 2013 popolnoma pasiven, razlog za to pa evidentno ne leži v morebitni "normativni protipravnosti," kot zatrjuje tožnik.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo je tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 pravna podlaga za odločanje, če pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani vsi prejemki, ki se na podlagi zakona upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove.
Iz izpovedi osebne zdravnice in mnenja sodnega izvedenca izhaja, da tožnikovo funkcioniranje ob strukturi njegove osebnosti ni bilo takšno, da bi si bil zmožen urediti bolniški stalež v spornih dneh. O možnosti obstoja takšnega stanja pred navedenim datumom je izvedenec logično in sprejemljivo poudaril, da gre za hipotetično vprašanje, na katerega ni mogoče odgovoriti 100 %, ker v zdravstveni dokumentaciji o tem ni dokazov, vendar je na obstoj razlogov z veliko verjetnostjo oziroma prepričljivostjo mogoče sklepati glede na naravo tožnikove osebnosti, že postavljene psihiatrične diagnoze, obnašanje tožnika na dan 12. 3. 2014 ter glede na poznavanje razvoja bolezni in funkcioniranja pacientov. Nenazadnje se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da je bil hospitaliziran, kar gotovo ne bi bil, če bi lahko kolikor toliko normalno funkcioniral.
nega otroka - izgubljeni dohodek - posebna nega in varstvo
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko na podlagi 83. člena ZSDP-1 uveljavi eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke in od njegove uveljavitve dalje tudi za otroke z določenimi boleznimi iz Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj.
Izpolnitev pogoja na strani otroka je podlaga za odločitev o zapustitvi trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi njegove nege. Da ni treba že ob vlogi za to pravico zapustiti trg dela, izhaja tudi iz 97. člena ZSDP-1. Ta določa časovni okvir, v katerem mora zavarovanec, ki uveljavlja to pravico, zapustiti trg dela oziroma določa, od kdaj mu pravica pripada, če pravice ne uveljavlja v tem okviru.
ZPIZ-1 člen 34, 34/1, 189, 207, 207/2. ZPIZ-2 člen 394.
starostna pokojnina - pokojninska doba - zavarovalna doba
Skladno z drugim odstavkom 207. člena ZPIZ-1 se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od nadomestil iz invalidskega zavarovanja ne plačujejo. Kateri čas brez plačila prispevkov in pod katerimi pogoji se všteva v pokojninsko dobo, je določeno v 189. členu ZPIZ-1.
Ker tožnik v času prejemanja nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ni bil obvezno ali prostovoljno zavarovan, tega obdobja ni mogoče upoštevati v pokojninsko dobo in pokojninsko osnovo.
invalidnost - postavitev novega izvedenca - preostala delovna zmožnost - poklicna rehabilitacija - III. kategorija invalidnosti
Tožnik ob nastanku invalidnosti še ni bil star 55 let. Zato kot invalid II. kategorije ne bi imel nobenih pravic na podlagi invalidnosti razen, če bi se odločil za poklicno rehabilitacijo. Glede na to, da je pri njem podana preostala delovna zmožnost; da dela, ki ga je opravljal ob nastanku invalidnosti ni več zmožen opravljati in da ni zmožen za delo v polnem delovnem času, je pravilna razvrstitev v III. kategorijo invalidnosti.
Delodajalec mora delavcu invalidu zagotoviti delo z omejitvami, oziroma si ga mora posameznik, ki delo opravlja kot samostojni podjetnik, prilagoditi sam. Če to ni mogoče, lahko delodajalec delovnemu invalidu po predpisanem postopku odpove pogodbo o zaposlitvi, samostojni podjetnik pa mora prenehati opravljati svojo dejavnost.