revizija - nedovoljena revizija - premoženjski socialni spor
Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004) v 31. členu določa, da je revizija dovoljena v tistih premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih, v katerih je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek. V skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena ZDSS-1). Dovoljena je tudi v primeru, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1).
zdravljenje v tujini - nujno zdravljenje - napotitev na zdravljenje - povračilo stroškov zdravljenja
Ker je dejanska ugotovitev, da možnosti zdravljenja v Sloveniji niso izčrpane in da ni šlo za nujno zdravljenje, temveč za odločitev tožnika, je pravilna odločitev, da pogoji, določeni v 44.a členu ZZVZZ niso izpolnjeni.
Ob ugotovitvi, da ni bil prekoračen okvir najdaljše čakalne dobe za operacijo kolka, ni podlage za ugoditev zahtevku na podlagi 44.b člena ZZVZZ. Pri tožniku je šlo za bolnišnično zdravljenje, zato do povračila stroškov zdravljenja na podlagi 44.c člena ZZVZZ ni upravičen.
SEU je poudarilo, da sistem predhodne odobritve ovira prost pretok storitev, vendar pa je takšna omejitev opravičljiva z razlogi zagotavljanja zadostne in stalne dostopnosti do kakovostnega bolnišničnega zdravljenja in nadzorovanja stroškov. Za zdravstvene storitve veljajo posebna pravila v Evropski uniji, to sta sedaj Uredba 883/04 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti in Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
ZMEPIZ-1 člen 80, 82, 83. ZPIZ-2 člen 6, 13, 14, 15.
status zavarovanca - pravnomočno urejeno razmerje - matična evidenca
Če je za isto obdobje naknadno vzpostavljena podlaga za zavarovanje s pravnomočno sodbo sodišča, se ni mogoče sklicevati na pravnomočno urejeno razmerje, v katerega ni mogoče poseči. Delovno razmerje je bilo vzpostavljeno za obdobje, v katerem je bila tožeča stranka že vključena v obvezno zavarovanje kot samostojna podjetnica. S tem je istočasno izpolnjevala pogoje za vključitev v obvezno zavarovanje po dveh zavarovalnih podlagah. Ker je podlaga za zavarovanje na podlagi delovnega razmerja prednostna, je bil tožeči stranki ta status pravilno priznan v spornem obdobju.
Iz fotokopirane povratnice je razvidno, da je bilo tožeči stranki v hišnem predalčniku 5. 5. 2017 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Pisma v 15 - dnevnem roku ni prevzela. Fikcija vročitve je nastopila 20. 5. 2017. Rok za vložitev predloga je začel teči naslednjega dne in se je za pravočasno vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel na ponedeljek, 19. 6. 2017. Ker je predlagateljica predlog za dopustitev revizije vložila 20. 6. 2017, je predlog prepozen.
Iz poročila o prisotnosti na delavnici je razvidno, da se je tožnik delavnice od osemindvajsetih udeležil le dva dni. O prenehanju obiskovanja delavnice se s pristojnim zavodom ni dogovoril oziroma ga ni obvestil, da za to obstajajo objektivni razlogi. Ker tožnik svojih obveznosti o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja ni izpolnjeval, je toženec pravilno uporabil materialno pravo, saj je podan zakoniti razlog za odklonitev pravice.
lastnost zavarovanca - dvojni status - prehodne določbe zakona
Namen 406. člena ZPIZ-2 je v tem, da se osebam, ki so imele ob uveljavitvi ZPIZ-2 zaradi t.i. izvzema iz zavarovanja sočasno dvojni status, status uživalca pokojnine in samozaposlene osebe, zagotovi prehodno obdobje za uskladitev zatečenega stanja z novo ureditvijo, ko se morajo upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost, odločiti ali bodo še naprej opravljali dejavnost ali se bodo upokojili.
Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1, to je do 31. 12. 2012, ni bila uživalka pokojnine. Bila je v delovnem razmerju in je imela registrirano samostojno dejavnost. Glede na primarnost ureditve zavarovanja na podlagi delovnega razmerja zanjo ni bilo obvezno zavarovanje na podlagi samostojne dejavnosti. Obveznost ureditve zavarovanja na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti je zanjo nastala po prenehanju delovnega razmerja. Zato ne gre za situacijo, ko bi v času, ko je bil dvojni status dovoljen po ZPIZ-1, tak dvojni status imela.
stalno prebivališče - začasno prebivališče - subvencija tržne najemnine
Prvi odstavek 121a. člena SZ-1, kot je veljal v relevantnem obdobju, je določal, da (ne glede na deveti odstavek 121. člena SZ-1) pripada subvencija k plačilu najemnine prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča. Prvi odstavek 121b. člena SZ-1 je nadalje določal, da navedena subvencija pripada upravičencem, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja določenega s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Zakon kot pogoja za pridobitev pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine ni določal, da se mora najeta nepremičnina nahajati v občini stalnega prebivališča prosilca.
Institut pravnih sredstev, med katere sodi tudi socialni spor o zakonitosti upravne odločbe tožene stranke, je v temelju namenjen preverjanju zakonitosti pravnih dejanj institucije nižje stopnje. V postopku preverjanja pravilnosti izpodbijanega pravnega akta - po naravi stvari - lahko pride tudi do ugotovitve določene nepravilnosti. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
nadomestilo za invalidnost - začetek dela s krajšim delovnim časom
Osnova za odmero delnega nadomestila je invalidska pokojnina, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Oblikovanje pokojninske osnove določa 30. člen ZPIZ-2. Obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, določa drugi odstavek tega člena. Za izračun se upoštevajo osnove, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšane za davke in prispevke, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. V sedmem odstavku tega člena je določeno prehodno obdobje. Tako v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove znaša 19 let in se z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let, določenih v drugem odstavku tega člena.
invalidnost - izvedensko mnenje - razlog za postavitev novega izvedenca - zdravniško mnenje
Na podlagi mnenja z dopolnitvijo in izpovedjo sodnih izvedencev je sodišče pravilno ocenilo, da je izvedenski organ odgovoril na vsa relevantna vprašanja glede zdravstvenega stanja in delazmožnosti tožeče stranke. Revizijsko sodišče se strinja z oceno, da v izvedenskem mnenju ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami tako, da bi nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Sodišče je zato dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
dovoljena revizija - vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava
Po presoji Vrhovnega sodišča ima Zavod na podlagi 140. člena ZUTD pravico zahtevati vrnitev izplačanih nadomestil za primer brezposelnosti le od tistega delodajalca, ki je neposredno povzročil nastanek brezposelnosti, ki je bila podlaga za pridobitev pravice do nadomestila.
V obravnavanem primeru odločbe o priznanju pravice, ki so bile odpravljene, niso bile izdane kot posledica nastanka brezposelnosti zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč izključno zaradi nastanka brezposelnosti kot posledice prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu iz drugega razloga in za obdobje po 15. 3. 2010 (pogodba o zaposlitvi, sklenjena z revidentom, pa je bila zavarovancu odpovedana že 25. 8. 2009). Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se tako v obravnavanem primeru ni nanašalo na obdobje brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč šele obdobju brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost (torej spet za čas pred 1. 1. 2000) dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.
Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja, predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.
Obstoj veljavnega pooblastila za postopek je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pooblastilo mora biti predloženo hkrati z vlogo ob prvem dejanju, ki ga pooblaščenec opravi za stranko. Z novelo ZPP-D3 je zakonodajalec poudaril odgovornost strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki je v tem, da pomanjkljivosti, ko odvetnik ne predloži pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni mogoče odpraviti. Zakonsko ureditev, ki na napako odvetnika glede predložitve pooblastila veže takojšnje zavrženje pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, je obravnavalo tudi Ustavno sodišče RS, ki neustavnosti ni ugotovilo.
začasna nezmožnost za delo - postavitev novega izvedenca
Vpliv zdravstvenih težav na zdravje in funkcioniranje, ki jih je tožeča stranka izpostavila, sta pojasnila specialista ortopedije in psihiatrije. Odgovor o njihovem vplivu na opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista, pa je v domeni specialista medicine dela. Ta je odgovoril na vsa vprašanja tožeče stranke in jih tudi strokovno utemeljil, dodatno pa še pojasnil na ustnem zaslišanju. Dejansko stanje je bilo na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenskega organa popolno ugotovljeno. Zato glede na izvedene dokaze ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca ali zaslišanju vseh izvedencev.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - samozaposleni
Začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je odvisen od pričetka opravljanja ustreznega dela. Toženec bo moral ugotoviti, glede na nesporno dejstvo, da tožnik od 23. 3. 2010 za svoje delo brez omejitev ni bil več zmožen, kdaj je tožnik pričel z opravljanjem drugega ustreznega dela in so bili s tem izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Zmotno je stališče toženca, da do izplačevanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja ne bi moglo priti pred pravnomočnostjo ali izvršljivostjo odločbe o pravici. Izvršljiv je izrek odločbe, ki določa datum nastanka pravice. Pogoji za njeno uresničitev so določeni v ZPIZ-1 in ko so ti podani, ni mogoče zavrniti njene realizacije.
napotitev na zdravljenje - povračilo potnih stroškov
Potreba po napotitvi k izvajalcu izven kraja stalnega bivališča ali zaposlitve, ki jo ugotovi osebni zdravnik, ni razvidna iz napotnice. Osebni zdravnik namreč v skladu z Navodilom tožene stranke za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z napotnico v obveznem zdravstvenem zavarovanju, v napotnico v nobenem primeru ne sme vpisati konkretnega izvajalca storitve ali napotnega zdravnika pač pa le vrsto specialnosti napotnega zdravnika. Osebni zdravnik potrebo po potovanju zavarovane osebe k izvajalcu v drug kraj ugotovi z drugo javno listino in sicer s Potrdilom o upravičenosti do potnih stroškov-spremstva, ki hkrati predstavlja tudi obračunski dokument, ki zavarovani osebi omogoča uveljavitev povračila potnih stroškov.
Ker v spornem razmerju ne gre za vprašanje pravic ali obveznosti iz sistema socialne varnosti, kot socialni spor opredeljuje 58. člen ZDSS-1, ne gre za socialni spor na področju socialnih prejemkov iz 5. točke prvega odstavka 7. člena ZDSS-1.
evidenca brezposelnih oseb - neizpolnjevanje obveznosti - aktivni iskalec zaposlitve - izbris iz evidence brezposelnih
Za odločitev v tej zadevi je bistveno, da je tožnik vabilo za razgovor za 29. 10. 2013 prejel, da se razgovora pri svetovalki ni udeležil in da izostanka ni opravičil, ne pred določenim datumom in tudi ne po njem. Ker tožnik obveznosti aktivnega iskalca zaposlitve, med te sodi tudi udeležba na razgovorih na zavodu oziroma svetovalcu zavoda, ni izpolnil, ga je toženec utemeljeno črtal iz evidence brezposelnih oseb.
neupravičena obogatitev - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za invalidnost.
revizija, dovoljena na podlagi zakona - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Spor o pravici do znižanega plačila vrtca je spor o pravici do socialnega prejemka, za priznanje katere je odločilen premoženjski cenzus. V takšnem sporu je revizija dovoljena že po samem zakonu.