ZPIZ-2 člen 85, 121, 124, 126. . . . ZDR-1 člen 65.
nadomestilo za invalidnost - preostala delovna zmožnost - delo s krajšim delovnim časom - odmera višine nadomestila
Tožnik nima priznane časovne omejitve in glede tega elementa konkurira pri iskanju zaposlitve vsem drugim iskalcem zaposlitve. Če se zaradi različnih razlogov zaposli za krajši delovni čas (situacije na trgu dela, starševskega varstva ali drugih osebnih razlogov), to ne pomeni, da ne dela skladno s priznano invalidnostjo, ki se nanaša le na fizične razbremenitve
Dejstvo, da invalid brez priznane časovne razbremenitve, dela krajši delovni čas od polnega, vpliva na odmero nadomestila, ne pa na samo pravico. Ker tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje nadomestila za invalidnost, mu je bila pravica utemeljeno priznana. Izplačevanje nadomestila v teh primerih je urejeno v 124. členu v zvezi s 121. členom ZPIZ-2. Ta pa ne določa, da so podani razlogi za izgubo pravice, če se zavarovanec zaposli za krajši delovni čas od polnega.
V svoji delovni karieri je tožnik opravljal različna dela, bil je delavec v proizvodnji, ključavničar, vzdrževalec, kurjač, vodja skladišča, delal je na blagajni, bil je prodajalec. Vsa ta dela sestavljajo njegov poklic in ne samo delo ključavničarja, kmetovalca in prodajalca. Zato je poleg del, ki ustrezajo ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi, treba upoštevati tudi usposobljenost za ta in vsa druga dela, ki ustrezajo njegovim telesnim in duševnim zmožnostim in ima zanje potrebne delovne izkušnje.
Ni naloga izvedenke, da navede, katero konkretno delo za tožnika bi bilo ustrezno glede na podane omejitve oziroma bi ga še lahko opravljal. Pomembno je, da v okviru definicije poklica ugotovi, kakšno je zmanjšanje delovne zmožnosti oziroma kakšna je preostala delovna zmožnost.
sodno varstvo - predmet presoje - denarno nadomestilo za brezposelnost
Obseg uveljavljanja sodnega varstva je odvisen od vsebine in načina predhodnega odločanja pri posameznih nosilcih socialnih zavarovanj oziroma organov, pri katerih se socialne pravice uveljavljajo.
V zvezi s tem toženka v reviziji utemeljeno opozarja, da je sodišče druge stopnje z odločanjem o zahtevku tožnika za priznanje pravice do preostalega dela neizkoriščenega denarnega nadomestila preseglo predmet presoje v tem socialnem sporu oziroma preseglo okvir odločanja v izpodbijanih odločbah. Ker v izpodbijanih odločbah ni niti pavšalno odločeno o priznanju pravice do preostalega dela neizkoriščenega denarnega nadomestila, ta tudi ne more biti predmet presoje v tem socialnem sporu.
Ker tožnik kljub pravilnemu pravnemu pouku zoper ti dve odločbi ni uveljavljal sodnega varstva, sta postali dokončni in pravnomočni. Zato je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi pomanjkanja procesnih predpostavk.
nadomestilo za invalidnost - odmera nadomestila - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Niso pomembne okoliščine ob sklenitvi delovnega razmerja, temveč ob njegovem prenehanju. To pa je tožniku prenehalo iz poslovnega razloga. Okoliščine, ki povzročijo prenehanje potreb po določenem delu iz tega razloga, so na strani delodajalca. Do odpovedi iz poslovnega razloga ne pride po volji ali krivdi delavca. Ker krivdni razlog ali volja tožnika ob prenehanju delovnega razmerja ni podana, je upravičen do nadomestila za invalidnost v višini 60 % invalidske pokojnine, ki bi mu pripadala ob nastanku invalidnosti.
ZSDP člen 69, 69/1, 69/1-6, 113. ZZZDR člen 105, 105a.
otroški dodatek - sporazum o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter o stikih z otroki
Ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 69. člena ZSDP, saj roditeljsko pravico izvršujeta oba starša sporazumno in ne le eden od staršev v celoti.
invalidska pokojnina - dokazovanje z izvedencem - sprememba v zdravstvenem stanju - sprememba invalidnosti
Podlaga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja je podana v 71. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami), ki določa, da zavarovanec, pri katerem je podana invalidnost II. ali III. kategorije, pridobi nove pravice, če se že ugotovljena invalidnost poslabša ali nastane nov primer invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe izven dela in če izpolnjuje pogoje starosti in zavarovalne oziroma pokojninske dobe, določene z zakonom za pridobitev nove pravice.
Glede na dejanske ugotovitve, da pri tožeči stranki ni prišlo do popolne nezmožnosti za delo oziroma do poslabšanja zdravstvenega stanja v primerjavi s stanjem v letu 2008, kar bi lahko narekovalo spremembo invalidnosti, je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in s tem za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZPP člen 367a. ZPIZ-1 člen 143, 144, 145, 146, 147, 148, 149. ZPIZ-2 člen 429, 429/9, 403, 403/3.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pojma telesna okvara - sprememba zakonske definicije - uporaba zakona
Revizija se dopusti glede vprašanja, kateri predpis je odločilen za materialnopravno presojo o tem, ali ima tožnica pravico do invalidnine za telesno okvaro.
Pri ugotavljanju delazmožnosti se ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu, temveč poklicna usposobljenost. Izvedenski organ je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev pri delu strojnega ključavničarja in delu pletilca, ki ga je nazadnje opravljal. Ugotovljeno je bilo, da tožnik v okviru definicije poklica lahko opravlja različna dela s priznanimi fizičnimi in časovnimi razbremenitvami. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi.
invalidnost - poslabšanje zdravstvenega stanja - zdravstveno stanje pred nastopom dela - omejitve pri delu
Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je slabo zdravstveno stanje (tudi v smislu zmožnosti za delo) tožnika obstajalo že pred nastopom dela, torej ko tožnik še ni bil zavarovanec. Do sprememb v zdravstvenem stanju oziroma vsaj ne takšnih, ki bi narekovale omejitve pri delu, od nastopa dela ni prišlo. Zato je zmotno stališče revizije, da je bila pri tožniku invalidnost podana že v letu 2010, ker za delo pomožnega gradbenega delavca ni bil zmožen že ob nastopu dela in da to predstavlja podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - znižanje plačila vrtca - revizija dovoljena po zakonu
V obravnavani zadevi gre za spor o priznanju pravice do znižanega plačila vrtca. To pa pomeni, da gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu. Predlog za dopustitev revizije zato ni dovoljen.
ZSV člen 100, 100/1, 100/3, 100/4. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev člen 2, 2/8, 6, 6/1, 6/1-4, 18, 18/3, 31, 31/4.
storitev institucionalnega varstva - upravičenec - zavezanec za plačilo - prispevek zavezanca - preživninska obveznost do upravičenca - oprostitev plačila
Uredba, pa tudi ZSV kot hierarhično višji pravni akt, izrecno omogočata oprostitev plačila storitev tudi za zavezance, ki imajo preživninsko obveznost do upravičenca na podlagi pravnega posla.
Tožnika k plačilu stroškov sprva oskrbe na domu in nato institucionalnega varstva za upravičenko res zavezuje pogodba o preužitku, vendar to še ne pomeni, da njegova plačilna sposobnost ni pomembna in da nima možnosti zahtevati oprostitve plačila storitev, ki jo omogoča Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev. Zato se v tem primeru pri določitvi višine prispevka upošteva tudi njegova plačilna sposobnost. Ni utemeljeno stališče toženke, da je v obravnavanem primeru bistvena samo vrednost pravnega posla, ne pa tudi plačilna sposobnost tožnika.
pravice iz zavarovanja za brezposelnost - podaljšano plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - pogoji
Pravica do daljšega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni vezana na zavarovanca, ki uveljavlja pravico do nevštevanja že izkoriščene dobe za odmero pravice do denarnega nadomestila, temveč na pogoje, ki jih mora ta izpolnjevati za pravico do daljšega plačila prispevkov. Te pogoje pa morajo za priznanje te pravice izpolnjevati tudi zavarovanci, ki jim ob prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjkata manj kot dve leti do upokojitve. To je 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - UPRAVNI POSTOPEK
VS3007067
ZUP člen 260, 267.
obnova upravnega postopka - nov dokaz
Če ni ničesar novega v dejanskem stanju, tudi morebitni nov dokaz ne more pripeljati do drugačne odločitve. Predložene študije kot novo dejstvo oziroma nov dokaz, ki naj bi bile podlaga za obnovo postopka, tega ne dokazujejo. Tožeča stranka ni navajala ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je bilo njeno zdravstveno stanje v upravnem postopku napačno ugotovljeno in da so dokazi oziroma izvidi o tem obstajali že prej, pa zanje ni vedela oziroma, da je zaradi predloženih študij njeno zdravstveno stanje drugačno. Ocena v invalidskem postopku je bila izdelana na podlagi objektivnih, do tedaj zbranih izvidih o zdravstvenem stanju tožeče stranke ter z upoštevanjem obremenitev na delu. Pri tem vzrok ni pomemben; dejansko stanje zaradi tega ne bi bilo drugačno.
izbris iz evidence brezposelnih oseb - prepoved ponovnega vpisa - pravica do nadomestila za invalidnost - izguba pravice
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je Zavod RS za zaposlovanje tožniku neutemeljeno zavrnil prijavo. Kasnejša odločba o priznanju pravic na podlagi invalidnosti je namreč predstavljala nov naslov za prijavo v evidenco iskalcev zaposlitve, na katerega predhodna odločba zavoda o izbrisu iz evidence brezposelnih oseb ni mogla vplivati. Določba drugega odstavka 14. člena ZUTD namreč omogoča, da se pri zavodu zaradi pridobitve informacij o trgu dela in zaposlovanju ter pomoči pri iskanju zaposlitve lahko prijavijo tudi drugi iskalci zaposlitve, ki se po določbah tega zakona ne štejejo za brezposelne osebe. V takem položaju je bil tudi tožnik, ki se po določbah 8. člena ZUTD ni (več) štel za brezposelno osebo. Prepoved ponovnega vpisa po 130. členu ZUTD se nanaša le na vpis v evidenco brezposelnih oseb in evidenco oseb, vključenih v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, ne pa tudi v evidenco iskalcev zaposlitve. Tudi 97. člen ZPIZ-1 ne določa izrecno obveznosti vpisa v evidenco brezposelnih oseb, pač pa zgolj prijavo pri zavodu. Ta obveznost pa je izpolnjena tudi z vpisom v evidenco iskalcev zaposlitve.
razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti - pravica do invalidske pokojnine - izvedensko mnenje - nepristranskost izvedenskega mnenja
Tožnikove navedbe o posvetovanju izvedenke z drugimi zdravniki o njem ali o njegovem zdravstvenem stanju so povsem splošne (brez konkretizacije in navedbe dokazov) in se kot takšne ne morejo upoštevati.
Določba pravdnega postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, se ne nanaša na izvedence. To pomeni, da ne gre za v reviziji očitano kršitev v primeru, ko je v postopku sodeloval izvedenec, ki bi moral biti oziroma je bil izločen.
Tožniku je bila pravica do denarnega nadomestila za invalidnost priznana s 1.1. 2003, zato se za izračun pokojninske osnove upoštevajo podatki o plačah in nadomestilih plač do leta 2002. V tem letu se je na podlagi 406. člena ZPIZ-1 upoštevalo 13-letno najugodnejše povprečje.
Pravico do invalidske pokojnine je tožnik uveljavljal v letu 2012. Glede na datum uveljavitve invalidske pokojnine so podlaga za izračun pokojninske osnove plače in nadomestila plač do leta 2011, ki predstavljajo 18-letno najugodnejše povprečje. Kot najboljše se izkaže povprečje od leta 1980 do leta 1997. Za preračun na raven leta 2011 je treba tako dobljene osnove preračunati še z valorizacijskimi količniki za leto 2011. Že iz teh razlogov, to je daljšega obdobja, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove, višine prejetih plač in denarnih nadomestil in drugačnih valorizacijskih količnikov, osnovi za odmero nadomestila za invalidnost in invalidsko pokojnino, uveljavljeni v različnih letih, ne moreta biti enaki.
dopuščena revizija - pravna kvalifikacija pravnega pojma - pravno dejstvo - uporaba predpisa - invalidnina - nadomestilo za invalidnost - pravice iz invalidskega zavarovanja - pravna praznina
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1, do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2. Že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, je nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo.
Ker ZPIZ-2 glede uveljavljanja pravice do nadomestila za invalidnost (pravice iz invalidskega zavarovanja oziroma na podlagi invalidnosti) ne vsebuje izrecnih (prehodnih ali drugih) določb, po katerih bi bilo treba v primeru opredelitve vzroka poškodbe, ki je nastala pred njegovo uveljavitvijo, uporabiti (novo) definicijo iz 66. člena ZPIZ-2. Zato je treba uporabiti pravilo, da se pravna kvalifikacija nekega dejstva opravi v trenutku, ko pravo na to dejstvo veže določene pravne posledice, kar predstavlja trenutek spremembe navadnega dejstva v pravno dejstvo.
ZPIZ-2 člen 63. Ustava RS člen 22, 52. ZPP člen 243, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
ugotavljanje invalidnosti - invalidska pokojnina - svoj poklic - dokaz z izvedencem - bistvena kršitev določb postopka
I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je potrebno upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu, in obremenitve na delu ter ali je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec delo še sposoben opravljati. Ker je tožnik brezposeln, se pri ugotavljanju delazmožnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu temveč širše, v okviru poklicne usposobljenosti. Izvedenec je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev na delu.
Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem in z dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca.
Obstoj delovnega razmerja po izdaji pravnomočne sodbe je vezan na vrnitev delavca na delo oz. na uveljavljanje prisilne izvršbe odločitve sodišča o vrnitvi delavca na delo. Tožniku delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno, zato tudi ni bila vložena prijava v zavarovanje.
Če bi prišlo do realizacije sodbe v celoti, bi eden od nosilcev zavarovanja prejel prijavo v zavarovanje, na tej podlagi uskladil podatke v matični evidenci ter zavarovalno dobo na podlagi vzpostavitve in trajanja delovnega razmerja upošteval pri odločitvi o pravici do pokojnine in njeni odmeri.
SOCIALNO VARSTVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI POSTOPEK
VS3007037
ZUPJS člen 32, 34. ZUP člen 103, 125.
pravica iz javnih sredstev - varstveni dodatek- materialni rok - procesni rok - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Vrnitev v prejšnje stanje v upravnem postopku je ugodnost za stranko, ki je zamudila rok za procesno dejanje, ko postopek že teče. Gre za ugodnost v primeru zamude procesnega in ne materialnega roka, ki velja za uveljavitev določene materialne pravice, o kateri se odloča po ZUP. Z vrnitvijo v prejšnje stanje v upravnem postopku ni mogoče vzpostaviti v prejšnje stanje zamujenega roka, ki je določen z zakonom za vložitev zahteve zaradi priznanja določene pravice.
ZUPJS v 34. členu določa, da center za socialno delo o pravicah iz javnih sredstev odloča po ZUP, če v tem zakonu posamezna vprašanja niso drugače urejena. Postopek se začne z vlogo vlagatelja ali po uradni dolžnosti (125. člen ZUP). Varstveni dodatek na podlagi 32. člena ZUPJS pripada upravičencu od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge.