invalidnina - telesna okvara - vzrok telesne okvare - sprememba zakona - pravna kvalifikacija vzroka telesne okvare - poškodba pri delu - poškodba izven dela - sprememba zakona - sprememba opredelitve vzroka poškodbe
Čeprav ZPIZ-2 pravice iz naslova telesne okvare ne ureja več, je v prehodnih določbah (deveti odstavek 429. člena ZPIZ-2) predvidel uporabo določb 143. do 149. člena ZPIZ-1 do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, če gre za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Ker se na podlagi 429. člena ZPIZ-2 tako še vedno uporablja 145. člen ZPIZ-1, ki izrecno določa, da se invalidnina odmeri glede na vzrok nastanka telesne okvare v času njenega nastanka, je pri ugotavljanju, ali gre za poškodbo pri delu ali ne, relevanten vzrok telesne okvare v času njenega nastanka, kar posredno odkazuje na uporabo definicije iz 63. člena ZPIZ-1, če ta vzrok nastane pred uveljavitvijo ZPIZ-2.
dopuščena revizija - neupravičeno izplačilo pokojnine - neupravičena obogatitev - kondikcija - neskladnost pri izplačilu - vednost pravne osebe - privolitev v izplačilo
Ker določba 191. člena OZ izrecno govori o vednosti o neobstoju dolga, ima zato po nasprotnem razlogovanju (a contrario) vsakdo, ki je nekaj plačal v zmoti, pravico zahtevati nazaj izplačani znesek. Zmota pri plačilu nedolga je tako eden tipičnih primerov neupravičene obogatitve.
delna invalidska pokojnina - odmera - oblikovanje pokojninske osnove - preračun plač iz bruto v neto zneske
Za izračun pokojninske osnove se vzamejo plače oz. osnove, od katerih so bili plačani prispevki, zmanjšane za davke ali prispevke, ki se obračunavajo in plačujejo od plače po povprečni stopnji v Republiki Sloveniji. Navedeno stopnjo ugotovi in določi minister za finance. Bruto plačo se preračuna v neto vrednost s količniki, izračunanimi iz povprečne stopnje prispevkov in davkov.
invalidnost I. kategorije - pridobitev pravice do invalidske pokojnine - vplačevanje pokojnine - prenehanje zavarovanja
ZPIZ-2 v prvem odstavku 108. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Skladno s tretjim odstavkom tega člena pravice iz invalidskega zavarovanja pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti. Na podlagi prvega odstavka 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Izjema je določena le za osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane.
Določba 65. člena ZUTD, določa, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
SOCIALNO ZAVAROVANJE - INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS3007001
ZPIZ-1 člen 97. ZDSS-1 člen 82, 82/2. Uredba (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti člen 1.
nadomestilo za invalidnost - Uredba št. 883/2004 - invalidnost po zakonodaji države članice
Tožena stranka se glede vprašanja gostote pokojninske dobe ne bo mogla izogniti določbam Uredbe (ES) 83/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti, če bo ob odločanju o pravici do nadomestila za invalidnost ugotovila, da so sicer podani vsi drugi pogoji na strani tožnice za pridobitev te pravice.
nadomestilo plače zaradi dela na ustreznem delu - invalidnost III. kategorije - prenehanje izplačevanja nadomestila
Priznanje pravic iz naslova invalidnosti tožniku ne preprečuje, da bi pridobil pravice iz naslova starševskega varstva. Če je tožnik uveljavil pravico do dela na njegovem ustreznem delu v skrajšanem delovnem času, to na njegovo pravico do prejemanja nadomestila plače zaradi dela na drugem ustreznem delu ne vpliva. Da pa bi to lahko vplivalo na samo višino nadomestila plače, pa tožena stranka v postopku ni uveljavljala.
ZPIZ-2 v 138. členu določa dva pogoja za priznanje prištete dobe, to je, da je pri zavarovancu podana ena od osebnih okoliščin, naštetih v tem členu ter da je bil hkrati obvezno zavarovan. Tožeča stranka oba pogoja izpolnjuje- zbolela je za rakom pred 15. letom starosti in je bila od 1.3.2012 obvezno zavarovana. ZPIZ-2 ne določa, da se tem zavarovancem upošteva le prišteta doba po 1. 1. 2013, torej le del dobe, ki so jo dopolnili v zavarovanju. Tega ne določa v tem členu, prav tako iz prehodnih določb zakona ne izhaja, da bi bila uporaba tega člena omejena le na zavarovalno dobo, dopolnjeno po 1.1.2013. Takega zaključka tudi ne omogoča jezikovna razlaga, saj govori o zavarovalni dobi, ki jo je posameznik dopolnil v zavarovanju ob podani osebni okoliščini.
zavarovalna doba - vštetje časa skrbi za otroka v zavarovalno dobo - skrb za otroka - stalno prebivališče
V zavarovalno dobo se šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi in če je bilo otrokovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede na to, da je bil izpolnjen samo prvi pogoj, ne pa tudi drugi pogoj, je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničin zahtevek. Pri stalnem prebivališču namreč ne gre le za dejansko vprašanje kraja, kjer se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi, temveč tudi za pravni status, ki se pridobi s prijavo stalnega prebivališča in na katerega so se vezale in se še vežejo določene pravice.
ZPIZ-1 člen 93, 159, 160, 162, 163. ZPIZ-2 člen 122, 123, 125, 126.
pravica do invalidske pokojnine - delna invalidska pokojnina - izplačevanje - sprememba v invalidnosti - izdaja odločbe
Pravica je priznana za čas, ko uživalec izpolnjuje zakonsko določene pogoje, saj gre za javno pravno naravo pravic in je podan javni interes za pravilno, zakonito in racionalno porabo sredstev. Vendar je pri tem treba spoštovati predpisan postopek in o novo nastalih okoliščinah izdati ustrezno odločbo, s katero se lahko že priznana pravica spremeni ali izgubi. S tem, ko je bila nova zahteva tožeče stranke zavrnjena, to ne pomeni avtomatično, da nima nobene pravice več, kot to zatrjuje tožena stranka.
Odprava upravne odločbe učinkuje ex tunc, za nazaj. Prvi odstavek 281. člena ZUP določa, da če se odločbo odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Tožena stranka je zato imela pravno podlago, da je tožnici naložila vračilo javnih sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi odpravljene odločbe.
Glede na jasne določbe ZPP in dejstvo, da je vloga izrecno naslovljena na Vrhovno sodišče (v uvodu) in tudi vložena pri Vrhovnem sodišču, kar po ustaljeni sodni praksi ni mogoče šteti za očitno pomoto, revizije tožeče stranke ni mogoče šteti za pravočasno.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - rok za uveljavljanje pravice - zamuda roka - narava roka - skrajšanje dolžine prejemanja nadomestila
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
nadomestilo za invalidnost - nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - določanje pokojninske osnove - izključenost v obvezno pokojninsko zavarovanje
Pri nadomestilih se ne plačujejo prispevki za obvezno zavarovanje (207. člen ZPIZ-1), kljub temu bi bili lahko upoštevani pri izračunu pokojninske osnove (1. alineja 42. člena ZPIZ-1), vendar le ob izpolnjenem pogoju vključenosti v obvezno zavarovanje (2. alineja prvega odstavka 41. člena ZPIZ-1). Ker revident ni bil obvezno zavarovan, se tudi nadomestila ne more upoštevati pri določanju pokojninske osnove.
nadomestilo za čas brezposelnosti - prijava v evidenco brezposelnih oseb - zahteva za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti - zamuda roka za prijavo
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri zavodu nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
pravica do invalidske pokojnine - pravnomočnost - invalidnost I. kategorije
Vsebina odločitve v tem socialnem sporu je torej pravica do invalidske pokojnine, glede katere je ob razveljavitvi prvotne sodbe sodišče prve stopnje vprašanje, ali je tožnik do nje upravičen, ostalo odprto vse do pravnomočnosti odločitve v ponovljenem postopku (ki je predmet te revizijske presoje). V tem sporu sodišče ni odločalo o kategoriji tožnikove invalidnosti, ampak o tem, ali je upravičen do pravice iz invalidskega zavarovanja.
I. kategorija invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZPIZ-1, ker tožnice ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela in da je pri tožnici še naprej podana III. kategorija invalidnosti, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz naslova nove invalidnosti.
zavarovanje za čas brezposelnosti - nadomestilo za čas brezposelnosti - izguba pravice do nadomestila - javljanje podatkov - zamuda roka
Zamuda roka iz petega odstavka 67. člena ZUTD ne more imeti za posledico izgube pravice do denarnega nadomestila, kot je predvidena v 9. alineji prvega odstavka 65. člena ZUTD.
Besedilo določbe predvideva izgubo pravice v primeru opustitve obveznosti "sprotnega" obveščanja, pri čemer v zvezi s pravico do nadomestila ni mogoče spregledati niti sedmega odstavka 124. člena ZUTD, ki uživalcem pravic nalaga sporočanje dejstev, ki vplivajo na pridobitev, mirovanje ali izgubo pravic.
Ker torej obvestilo, tudi če bi ga tožnik Zavodu posredoval takoj, ne bi imelo vpliva na pravico do denarnega nadomestila, stališče tožene stranke, da že zamuda tridnevnega roka oziroma obvestitev Zavoda z zamikom povzroči izgubo pravice, ni utemeljeno.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE -- CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006784
ZPP člen 8, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14.
začasna nezmožnost za delo - pogoji za priznanje - postavitev izvedenca - pomen izvedenskega mnenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišči nižje stopnje sta dodatna pojasnila skupaj z izvedenskim mnenjem ocenili kot strokovno obrazložena in prepričljiva. Pri dokazni oceni sta sodišči upoštevali tudi medicinske izvide in druge okoliščine, ki jih je navajala tožnica, vendar so pri presoji, da pri tožnici v spornem obdobju ni prišlo do začasne nesposobnosti opravljanja dela, ki bi narekovala priznanje začasne nezmožnosti za delo, pretehtale ugotovitve izvedenskega mnenja, da je bila tožnica zmožna opravljati delo v skladu z omejitvami na podlagi priznane III. kategorije invalidnosti.
V tej zadevi je šlo najprej za spor o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti (3a. točka 7. člena ZDSS-1), ki pa se je končal s pravnomočno sodbo sodišča, zoper katero ni bila vložena revizija. V nadaljevanju postopka je šlo le še za spor o plačilu zakonskih zamudnih obresti od že pravnomočno prisojenih zneskov denarnega nadomestila za brezposelnost, torej ne več za spor o pravici iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker ni šlo za spor o pravici, revizija ni dovoljena po samem zakonu.
ZDR-1 člen 186. ZSDP člen 16, 23, 25. Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravic iz zavarovanja za starševsko varstvo člen 6.
pravica do izrabe očetovskega dopusta - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - kršitev z znaki kaznivega dejanja - ponarejanje listin - obvestitev delodajalca - soglasje delodajalca k izrabi očetovskega dopusta
Določbe 16. člena ZSDP ni mogoče razlagati na način, da bi moral delavec 30 dni pred nastopom dopusta ob rojstvu otroka delodajalca obveščati tudi o konkretnih datumih izrabe dopusta.
Pravica do očetovskega dopusta je pravica iz starševskega zavarovanja in očetu pripada ob izpolnitvi v ZSDP določenih pogojev, med katerimi ni soglasja delodajalca. Kot obveznost do delodajalca je določena zgolj dolžnost obveščanja o nameravani izrabi, ne pa dolžnost uskladitve oz. pridobitve soglasja delodajalca za izrabo.