ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 142, 142/1, 142/2, 260, 260-9.
dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – obnova upravnega postopka - spor izražen v denarni vrednosti – odstop od sodne prakse – stranski udeleženec – zahteva za vstop v postopek – različne dejanske in pravne okoliščine – zavrženje revizije
Obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja in njegove spremembe po 9. točki 260. člena ZUP ni spor, v katerem bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni odstopilo od sodne prakse Vrhovnega sodišča, zato revizija iz tega razloga ni dovoljena.
pravočasnost pritožbe – napačen pravni pouk – pritožba vložena po zavrženju pritožbe na Ustavnem sodišču – zamujen rok za vrnitev v prejšnje stanje
Glede na okoliščine primera obravnavane zadeve, ko so pritožniki zaradi napačnega pouka o pravnem sredstvu na izpodbijani sodbi in sklepu sodišča prve stopnje vložili ustavno pritožbo namesto redno pravno sredstvo po ZUS-1 in je Ustavno sodišče s sklepom njihovo ustavno pritožbo zaradi neizčrpanja pravnih sredstev zavrglo, ne da bi jim določilo nov rok za vložitev pritožbe, takšnega položaja pa posebej ne ureja noben zakon, bi morali pritožniki, če bi hoteli doseči obravnavo naknadno vložene pritožbe, njeno pravočasnost uveljavljati preko vrnitve v prejšnje stanje (24. člen ZUS-1), česar pa niso storili.
Sodišče ob preizkusu pritožbe zoper sklep po uradni dolžnosti pazi le, ali je bilo sodišče prve stopnje stvarno pristojno za sklep oziroma ali je sklep izdal upravičeni organ.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – obrazložitev sodbe - zagovor obdolženca – dokazna ocena – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Zagovor obdolženca oziroma izjava, da se dejanja ne spominja, ni protislovni dokaz v smislu sedmega odstavka 364. člena ZKP, v zvezi s katerim bi bilo sodišče v obrazložitvi sodbe dolžno opraviti presojo.
ZST-1 člen 1, 1/3, 5, 5/1, 12, 13, 13/1. ZUS-1 člen 22, 22/1, 75, 75/2. ZPP člen 339, 339/2-14.
dostop do informacij javnega značaja – oprostitev plačila sodnih taks – ponoven predlog – razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev pravil postopka
Če sodišče pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ne navede, na katero taksno obveznost se odločitev nanaša, in njene višine, sklep nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih. S tem je podana kršitev pravil postopka iz tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi razloga iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
mednarodna zaščita – redni postopek – diskriminacija Romov - preganjanje – poročila o informacijah v izvorni državi
Ker dejanja zoper tožnika ne dosegajo standarda preganjanja iz 26. člena ZMZ, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite.
Vrednost podržavljenega premoženja kot podlaga za priznanje odškodnine za to premoženje se v postopkih denacionalizacije ugotavlja le na način in po merilih, ki jih za posamezno vrsto premoženja predpisuje ZDen in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4, 177. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - seznanitev z oceno - pisna obdolžitev - zagovor - rok za odpoved
Od delavca ni mogoče pričakovati, da svoj zagovor poda že istega dne, ko mu je vročena pisna obdolžitev oziroma negativna ocena poskusnega dela, saj mora imeti, če se želi učinkovito zagovarjati, na razpolago dovolj časa za pripravo. Tožena stranka tožniku le-tega ni zagotovila, s čimer mu je odvzela vsebinsko možnost zagovora.
Gre za čisti premoženjski (socialni) spor: ni namreč sporna pravica tožnice do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, temveč zgolj višina tega nadomestila in še to le glede zneska, ki naj bi ga tožena stranka povrnila delodajalcu. Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR, revizija ni dovoljena.
ZPIZVZ člen 6, 7, 9, 25. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
predčasna vojaška pokojnina - zavrženje predloga za ponovno odmero – pravnomočna odločba
Kadar gre za procesno odločitev o zavrženju zahteve, do uporabe materialnega prava pri odločitvi sploh ne pride. Vsebina, to je pravica o kateri naj bi na zahtevo tožnika odločila tožena stranka, je pomembna le v zvezi s presojo, ali gre res za zadevo, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno oziroma, ali je morda prišlo do spremembe dejanskega stanja ali pravne podlage za odločitev o pravici tožnika. Torej le glede presoje, ali so bili izpolnjeni pogoji za izpodbijano odločitev tožene stranke o zavrženju zahteve tožnika.
odškodninska odgovornost delodajalca – nepremoženjska škoda - začetek teka zastaralnega roka - nezakonita razrešitev – čakanje na delo
Za začetek teka objektivnega zastaralnega roka je odločilen trenutek nastanka škode, ne pa pravnomočnost odločitve o odškodninskem temelju, v obravnavanem primeru torej o nezakonitosti razrešitve in nezakonitosti sklepov o čakanju na delo.
letna delovna uspešnost - aneks k pogodbi o zaposlitvi – podlaga za določitev bonusa
Pogodba o zaposlitvi ni neposredna podlaga za izplačilo bonusa (letne delovne uspešnosti). Predpogoj za to je določitev ciljev, ki jih bo tožnik v posameznem letu uresničeval ter merilih in pogojih za doseganje (teh) ciljev. Pogodba o zaposlitvi predvideva, da naj bi se o tem stranki dogovorili z vsakoletnim aneksom. Če takega aneksa ni, podlage za ugotavljanje elementov za določitev bonusa in njegove višine na način, kot je dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, sploh ni.
ZPIZ-1 člen 407. TZDR člen 46. ZMRDZD člen 27. ZDR (1977) člen 78, 79, 80, 82.
odmera pokojnine – pokojninska osnova – opravljanje zimske službe - nadure – delo preko polnega delovnega časa – posebni delovni pogoj
Plača, ki je bila izplačana za delo preko polnega delovnega časa, se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, če je bila izplačana za delo, ki se je po predpisih o delovnih razmerjih štelo kot posebni delovni pogoj. Ta pogoj v obravnavani zadevi ni bil izpolnjen, saj je bilo opravljanje dela preko polnega delovnega časa pri tožnikovem delodajalcu v letih od 1970 do 1984 vsakdanja, utečena praksa in posledica nezadostnega števila tovornih vozil in tudi voznikov. Okoliščine, v katerih se je delo opravljalo, zato niso bile izjemne in nepričakovane.
Tožena stranka je nezakonito ravnala v zmotnem prepričanju, da tožnici v okviru opisa del in nalog, v katerem so tudi „druga dela po potrebi“, lahko odredi delo blagajničarke. Opisu del in nalog je dala drugačen pomen, kot ga je ugotovilo sodišče. Ni torej ravnala arbitrarno ali samovoljno, ampak nezakonito, ker je tožnico razporedila na napačen način. Takšna napačna presoja pa ne pomeni protipravnega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost tožene stranke.
Sodišče dokaznemu predlogu za postavitev novega izvedenca utemeljeno ni ugodilo. Ustrezno je pojasnilo, da je izvedensko mnenje dr. K. popolno in strokovno natančno, skladno z mnenjem invalidske komisije I. in II. stopnje, ter z ostalo medicinsko dokumentacijo v spisu. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da mora biti potreba, da sodišče v pravdi angažira novega izvedenca iste ali podobne stroke, utemeljena z razumnimi razlogi; zgolj strankino nezadovoljstvo, nestrinjanje oziroma nesprejemanje ugotovitev prvega izvedenca ni tak razumni razlog. Takšno stališče velja tudi za obravnavani spor, še zlasti, ker bi lahko tožnik, če je menil, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo, predlagal pisno dopolnitev tega mnenja ali zaslišanje izvedenca dr. K..
V obravnavani zadevi gre za spor o veljavnosti kolektivne pogodbe (oz. aneksa k tej pogodbi) in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe, torej za spor, kakor je opredeljen v točki a) 6. člena ZDSS-1. Spori, ki naj bi jih reševala arbitraža iz drugega odstavka 148. člena Kolektivne pogodbe, pa so le interesni spori o vsebini sprememb in dopolnitev Kolektivne pogodbe, torej spori, ki nastanejo, če se stranki ne sporazumeta o vsebini sprememb in dopolnitev veljavne kolektivne pogodbe. Nižji sodišči sta zato zmotno uporabili 148. člen Kolektivne pogodbe, ko sta šteli, da ureja tudi predmetni spor in posledično, da predlog v tej zadevi ni dopusten, ker predlagatelj ni sprožil postopka pred arbitražnim svetom.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca – napaka volje – grožnja s policijo – skrajšanje odpovednega roka
„Grožnja“ s policijo v danih okoliščinah ne predstavlja pravno relevantnega dejstva, ki bi lahko vplivalo na presojo tožničine svobodne volje.
Za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi gre, kadar pogodbena stranka odpove pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom, ki ga določa zakon ali pogodba o zaposlitvi. Tožnica je v odpovedi izjavila, da prekinja delovno razmerje pred potekom pogodbeno določenega odpovednega roka, vendar to ne vpliva na veljavnost odpovedi. Gre za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožnice in za implicitno vsebovan predlog za sporazum o skrajšanju odpovednega roka. Tak predlog je tožena stranka sprejela.
ZPP člen 224, 224/3, 339, 339/1. ZPIZ-1 člen 94, 158.
invalid III. kategorije – zdravniško spričevalo – neresnično ugotovljena dejstva - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost - začetek izplačevanja
Sodišče toženi stranki ni odreklo pravice dokazovanja domnevno neresnično ugotovljenih dejstev v zdravniškem spričevalu, saj je prav s tem namenom opravilo obravnavo, na kateri je zaslišalo sodno izvedenko.
Pogoj za začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je zaposlitev na drugem delovnem mestu.