Ker je bil odnos med tožnico in prvotoženko ob sklenitvi pogodbe primerljiv z odnosom, kakršnega sta gojili ob smrti tožničinega sina oziroma prvotoženkinega moža, in da tožnica odklanja izvrševanje obveznosti s strani prvotoženke, je pravilno stališče izpodbijane sodbe, da tožbene navedbe ne utemeljujejo zahtevka za razvezo pogodbe.
Niti ZVL niti ZVDZ ne določata, da morajo invalidi glasovati na volišču, ki ga je volilna komisija določila kot volišče, dostopno invalidom (prvi odstavek 79. a člena ZVDZ). Z določitvijo takšnega volišča torej volilna komisija le omogoča invalidom, da glasujejo na volišču, ki je za njih prilagojeno, ne omejuje pa jim glasovanja le na to volišče.
postopek za izdajo kaznovalnega naloga - odločba o kazenski sankciji – stranska denarna kazen – odpustitev kazni
Strinjanje s predlogom tožilca pomeni strinjanje ne le z opisom in pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, ampak tudi s predlagano sankcijo, v tem delu mora biti vsebina kaznovalnega naloga vselej povsem enaka tožilčevemu predlogu za izrek kazenske sankcije.
ZKP člen 92, 92/2-1. ZKP-I. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v pravdnem postopku. Pravilnik o delovanju oseb, ki opravljajo vročanje v kazenskem postopku.
Sodišče, ki je stroške pooblaščenega vročevalca štelo med stroške kazenskega postopka, saj mu je priznalo povrnitev priglašenih potnih stroškov, s tem, ko mu ni priznalo tudi nagrade za osebno vročitev, ki ni bila uspešna, ni kršilo 1. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 89. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUP člen 260, 260/9, 263, 267.
dovoljenost revizije – obnova postopka – upravičena oseba za vložitev predloga – pomembno pravno vprašanje – ni pomembno po vsebini zadeve
Trditveno in dokazno breme glede dovoljenosti revizije je na revidentu.
Pomembno pravno vprašanje mora biti konkretno in natančno navedeno, kar v tem primeru ni, mora pa biti pomembno za odločitev v revizijski zadevi. To pa v tem primeru, kolikor se sploh da razbrati, za katero pravno vprašanje naj bi šlo, ni izpolnjeno.
Kadar gre za gradbeno dovoljenje oziroma obnovo postopka, ki se je končal z izdajo gradbenega dovoljenja, ne gre za odločanje o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarni vrednosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZJN-1 člen 3, 3/1-13, 76.
koncesija za gospodarsko javno službo – dovoljenost revizije - pravica ni izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – pomembnost pravnega vprašanja za odločitev v konkretni zadevi – formalno nepravilna oziroma nepopolna ponudba – hude posledice - pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme za izkazovanje izpolnjevanja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V sporu, v katerem pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, revizija ni dovoljena po vrednostnem kriteriju iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Vprašanje, ki ga revident izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, presega formalni okvir preizkusa popolnosti oziroma pravilnosti njegove ponudbe, ki je bistvena za odločitev v tej zadevi, in posega že v drugo fazo ocenjevanja ponudbe, v kateri se presoja vsebina oziroma materija posameznega predloženega dokazila, zato izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje za odločitev v tej zadevi.
Pridobitev nove koncesije je negotovo dejstvo, odvisno od izpolnjevanja predpisanih pogojev in meril in kot tako pričakovana pravica, z nepridobitvijo te pravice pa ni mogoče izkazati zelo hudih posledic za prijavitelja.
Breme ugotovitve zakonitosti dokazov (predvsem v primerih, v katerih se z njihovim pridobivanjem posega v ustavne pravice obdolženca) je na strani državnih organov.
povrnitev nepremoženjske škode - azbestoza - odgovornost delodajalca - višina odškodnine - uporaba sheme za določanje odškodnine
Toženka se ne more sklicevati na uporabo Sheme za določanje odškodnine za posamezne vrste poklicnih bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu (Uradni list RS, št. 28/2008). Namen te sheme je namreč le usklajevanje višine pavšalnih odškodnin, ki jih je predvidel ZOPDA z indeksom rasti življenjskih potrebščin in je namenjena zgolj odmeri pravične odškodnine v postopku odmerjanja odškodnin po določbah omenjenega zakona.
odgovornost pri nesreči premikajočih se motornih vozil – podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza – pretrganje vzročne zveze - menjalnik
Ker je bila tožničina prestavitev menjalnika reakcija na nevarno situacijo, ki jo je povzročil avstrijski voznik, ni bila izven sfere delovanja njegovega vozila, četudi je bila neobičajna.
vrnitev v prejšnje stanje – odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči – zamuda roka – prenehanje vzroka za zamudo – vezanost začasne odredbe na tožbo
Vročitev odločbe o odobritvi brezplačne pravne pomoči po izteku rokov za opravo pravnega dejanja v postopku (v upravnem sporu), za katerega je brezplačna pravna pomoč odobrena, je lahko upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je treba vložiti v 8 dneh po prejemu odločbe o dodelitvi brezplačne pravne pomoči.
Zaradi zavrženja tožbe tudi ni bilo pogojev oziroma procesnih predpostavk za vsebinsko odločanje o začasni odredbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost – pravnomočno končan kazenski postopek - zahteva zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev
Sklep predsednice sodišča, s katerim je bila zavrnjena zahteva za izločitev sodnice, ni eden izmed taksativno določenih sklepov iz četrtega odstavka 420. člena ZKP, zoper katere je dovoljeno vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tudi med kazenskim postopkom, ki ni pravnomočno končan.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločanje v izvršilnem postopku po potrditvi pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi
Okrajno sodišče v Velenju, kateremu je bila po potrditvi pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi kot (glede na dovoljena sredstva izvršbe) krajevno pristojnemu sodišču odstopljena predmetna izvršilna zadeva, je v skladu z zgoraj citiranim tretjim odstavkom 40.c člena ZIZ pristojno (tudi) za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in ugovoru zoper sklep o izvršbi.
brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije – plačilo stroškov odvetnici – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – standard natančne in konkretne opredelitve pravnega vprašanja – zelo hude posledice – pričakovana pravica
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu. Revident mora med drugim natančno in konkretno opredeliti pravno vprašanje, o katerem pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Ker revidentka tega ni storila, pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Z nekonkretiziranimi navedbami o slabem premoženjskem stanju brez ponujenih dokazov za zatrjevano premoženjsko stanje revidentka ni izkazala nastanka zelo hudih posledic izpodbijane odločitve in s tem izpolnjevanja pogoja iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 174. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari – odgovornost lastnika konj - pojem nevarne stvari – konj – poškodba pri rekreativnem jahanju – krivdna odgovornost – skrbnost lastnika konja – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Konj lahko predstavlja nevarno stvar le v primeru obstoja kakšnih posebnih lastnosti ali okoliščin, iz katerih bi bilo utemeljeno sklepati, da obstaja povečana nevarnost za nastanek večje škode, ki se ji tudi ob običajni skrbnosti ni mogoče vselej izogniti, ki pa v konkretnem primeru niso bile ugotovljene.
Dopustitev revizije glede vprašanja, ali se v primeru nezgodnega zavarovanja tretjega lahko zavarovalna vsota izplača upravičencu brez soglasja tretjega ali pa je potrebna njegova privolitev v smislu prvega odstavka 905. člena Zakona o obligacijskih razmerjih.