KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005671
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372-1, 424, 424/1. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/3.
I Ips 263/2001 pravica do izvedbe dokazov v obdolženčevo korist – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – razžalitev – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče, ki ga zavezuje načelo učinkovitosti in ekonomičnosti v postopku, sme zavrniti dokazni predlog, če je izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano, ali je brez pomena za zadevo, ali je če dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.
DEDNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014129
ZD člen 120, 122. OZ člen 561, 561/3, 563, 568, 568/2. ZPP člen 370, 370/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – pogodba o preužitku – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – razlogi za revizijo - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji
Sporna pogodba ima elemente pogodbe o dosmrtnem preživljanju in preužitkarske pogodbe. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da razlog neizpolnjevanja sporne pogodbe ni na strani toženk.
ZPP člen 7, 212, 214, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 99, 567.
dopuščena revizija – najemna pogodba – obseg odpovedi najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za opremo poslovnega prostora razlaga pogodbe - ugotavljanje dejstev v pritožbenem postopku
Revizija se dopusti glede:
procesnega vprašanja, ali je sodišče druge stopnje z ugotovitvijo, da se odpoved najemne pogodbe ni nanašala na najem opreme, kršilo določbe pravdnega postopka (7., 212, 214. člen ZPP);
materialnopravnega vprašanja glede povezanosti najemne pogodbe za opremo (Aneksa št. 1 k (pod)najemni pogodbi) s (pod)najemno pogodbo za poslovni prostor (Podnajemna pogodba št. 01/2001) ter glede morebitnega prenehanja najemne pogodbe za opremo.
NEPRAVDNO PRAVO – POPRAVA KRIVIC – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS0014235
ZDen člen 8, 8/1, 8/2, 44, 44/1, 85, 85/2. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 4, 5, 5/3, 6, 6/1, 26. ZIKS člen 145, 145/1, 145/3. ZIKS-G člen 2, 3.
razveljavitev kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja – vrednost premoženja – neto aktiva podjetja - višina odškodnine – dolgotrajnost sodnega postopka in višina odškodnine – spremembe ZIKS
Merila za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja določa Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja . Navodila predvidevajo ugotavljanje vrednosti po metodi neto aktive, torej tako, da se od vrednosti sredstev odštejejo obveznosti, le v zvezi s podržavljenimi podjetji (prvi in drugi odstavek 8. člena Navodil). Tudi sodna praksa (ki se je doslej ukvarjala predvsem z obratnim vprašanjem: ali terjatve podjetja predstavljajo njegovo premoženje) je glede tega vprašanja enotna: ko gre za vračanje podjetja, je treba ugotoviti njegovo neto aktivo.
ZKP člen 166, 178, 215, 216, 219, 371, 371/1-8. URS člen 29, 36.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi - nedotakljivost stanovanja - hišna preiskava – navzočnost obdolženca pri hišni preiskavi – obvestilo o preiskovalnih dejanjih – pravice obrambe - navzočnost prič - priči pri hišni preiskavi - oškodovanec kot priča
Zgolj dejstvo, da je kot priča pri hišni preiskavi sodeloval oškodovanec, še ne omogoča zaključka, da je hišna preiskava nezakonita, ali da je dokaz, pridobljen pri hišni preiskavi, nedovoljen dokaz v smislu 219. člena ZKP.
Obtoženec ima pravico biti navzoč pri hišni preiskavi ne glede na to, ali se ta opravlja v njegovih prostorih ali v prostorih drugih oseb.
ZGJS člen 68, 72, 76, 76/1, 76/2, 76/4. ZLNDL člen 1, 1/1, 2, 2/1, 3, 3/1, 4, 4/1, 5, 5/1. ZKD člen 3, 4, 9, 12.
lastninjenje komunalne infrastrukture – pribobitev lastninske pravice na nepremičnini – originarna pridobitev lastninske pravice
Pravni zaključek, ki sta ga sprejeli sodišči prve in druge stopnje, da je tožeča stranka pridobila na sporni nepremičnini lastninsko pravico na originaren način, na podlagi ZJGS, je pravilen, in zato izključuje lastninsko pravico tožene stranke, v zemljiško knjigo vpisane na podlagi ZLNDL. Konkreten dejanski stan se namreč ujema z abstraktnim dejanskim stanom iz druge alineje prvega odstavka 76. člena v zvezi z drugo alinejo 68. člena ZGJS.
ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 44/6. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 15, 15/3.
V obravnavanem primeru je bil del predmetnega zemljišča podržavljen kot kmetijsko zemljišče, saj je bil v zemljiškem katastru opredeljen kot kmetijska katastrska kultura. Revidentka zanj tudi ni izkazala, da bi bilo v tedaj veljavnih prostorskih aktih opredeljeno kot stavbno zemljišče, predpis, na podlagi katerega je bilo podržavljeno, pa zemljišču ni spremenil statusa, zemljišče pa tudi ni bilo predvideno za zidavo v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje. Ker pa se je uporabljalo za odprto skladiščenje hlodovine in rezanega lesa, kar v zadevi niti ni sporno, je bila tudi po presoji Vrhovnega sodišča zanj določena odškodnina pravilno in zakonito na podlagi določbe tretjega odstavka 15. člena Navodila oziroma priloge 4, ki je sestavni del Navodila. V navedeni prilogi je namreč med spremenjenimi kmetijskimi zemljišči navedeno tudi odprto skladišče.
Ugotovitev, da je bila menica dana za zavarovanje terjatve po pogodbi o sodelovanju ter da je Aneks št. 2 sestavni del te pogodbe, utemeljujeta odločitev nižjih sodišč, da se bianco menica nanaša tudi na terjatev, ki je bila v aneksu ugotovljena in konvertirana.
SPZ člen 8, 271, 271/2. ZSZ člen 28. ZTel-1 člen 53, 155. ZEKom člen 75, 164.
negatorna tožba – odstranitev oddajnika - stavbna pravica – služnost v javnem interesu – objekti javne infrastrukture – razlaga zakona
Stališče izpodbijane sodbe, da je toženka glede na to, da sta ji tožnika 15. 2. 1992 dala pisno soglasje za postavitev antenskega stolpa na njuni nepremičnini in da je za postavitev tega stolpa morala pridobiti lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje, na podlagi 271. člena SPZ pridobila stavbno pravico, in da zato zatrjevana namestitev sistema mobitel na antenskem stolpu, ne da bi tožnika v to privolila, ne predstavlja posega v lastninsko pravico tožnikov, je materialnopravno zmotno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014168
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 7, 39, 39/1, 41, 41/2, 339, 339/2-8, 367, 367/2, 377. ZKP člen 83.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - sosporništvo na aktivni strani - pravica do enakega varstva pravic - protispisnost - nastanek zavarovalnega primera - pravica do nepristranskega sodnika - uporaba dokazov, izločenih iz kazenskega spisa, v pravdi - izločeni uradni zaznamki - zavarovalno pravo - dolžnost izplačila odškodnine
Sodišče prve stopnje s tem, ko je uporabilo dokaze (uradne zaznamke), ki so bili iz kazenskega spisa izločeni, ni prekršilo določb pravdnega postopka, niti ni poseglo v nobeno ustavno zajamčeno človekovo pravico tožečih strank. Zaradi različne narave kazenskega in pravdnega postopka v ZPP ni pravil o prepovedi uporabe dokazov, kot jih vsebuje ZKP. Namen izločitve obvestil, zbranih od osumljenca v kazenskem postopku, četudi sploh niso bila pridobljena s kršitvijo določb kazenskega postopka, je v zagotovitvi pravnih jamstev, ki jih ima obdolženec v kazenskem postopku, kjer mu nasproti stoji država. Z izločitvijo dokazov v kazenskem postopku se torej varujejo pravice obdolženca, hkrati pa ni poseženo v pravice nobenega drugega posameznika. V pravdnem postopku pa si nasproti stojita dve enakovredni stranki in v primeru, da uporabe določenega dokaza ne dopustimo, s tem pride do posega v pravice nasprotne stranke – v njeno ustavno pravico do dokaza kot del pravice do izjave v postopku.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-7.
vpis v imenik odvetnikov – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zatrjevana neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje – sklicevanje na odločbo, izdano v prejšnjem upravnem sporu – zelo hude posledice – nemožnost opravljanja odvetniškega poklica – poseg v osebnostne pravice
Brez natančno in konkretno izpostavljenega pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ni mogoča presoja Vrhovnega sodišča, ali glede tega vprašanja obstaja neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje, zato ni izpolnjen pogoj iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker revident ni predložil nobenih dokazov, iz katerih bi bilo razvidno, da je kot posledica izpodbijane odločitve ogroženo njegovo preživljanje, pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0014170
ZZK člen 243.
izbrisna tožba - razveljavitev pogodbe
Revident spregleda, da je bila sodba Višjega sodišča v Kopru Cp 105/2000 z dne 6. 9. 2000 razveljavljena in da je Višje sodišče v Kopru v ponovljenem postopku 27. 11. 2001 izdalo odločbo I Cp 671/2001, v kateri je pritožbo tožnice (pravne prednice sedanjih revidentov) zavrnilo.
dovoljenost revizije – navedena vrednost spora(punctum) – pravica ni izražena v denarni vrednosti – obnova postopka plačila trošarine – pomembno pravno vprašanje – brez vprašanja
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije nosi revident.
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica izražena v denarni vrednosti, zato navedba punctuma v uvodu revizije ni razlog, da bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
S pavšalno navedbo odločitve o pomembnem pravnem vprašanju kot podlagi za dovoljenost revizije ni izpolnjeno trditveno in dokazno breme o izkazanosti pogojev za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
vračilo davka – zamudne obresti – obrestna mera – kasnejši zakon - prehodne določbe – dovoljena revizija – jezikovna razlaga zakona – vračanje neutemeljeno plačanih davčnih dajatev – neobrestovana vrnitev neupravičeno odmerjenih zamudnih obresti – zmotna uporaba materialnega prava
Revident meni, da gre pri določbah vsakokratnega zakona o davčnem postopku, ki urejajo vprašanje obrestne mere zamudnih obresti, za materialnopravne določbe, v katere procesni zakon (ZDavP-2) ne more retroaktivno poseči in zato uporaba 96. člena na podlagi tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 v njegovem primeru ni dopustna. Vrhovno sodišče se sicer strinja, da jezikovna razlaga določbe tretjega odstavka 418. člena ZDavP-2 lahko pripelje do stališča, ki ga zagovarja revident. Toda jezikovna razlaga te določbe ni ustrezna, kajti ni pravnosistemskega razloga, da se v zadevah, o katerih se v času veljavnosti ZDavP-2 ponovno odloča (tretji odstavek 418. člena), določbe tega zakona ne bi uporabljale enako kot v primerih, ko se v postopku, v katerem pred uveljavitvijo zakona še ni bilo odločeno (prvi odstavek istega člena).
ZKP člen 372, 372-1. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-14.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - cilj, da bi se z nasiljem zrušila ali spravila v nevarnost obstoječa družbena ureditev - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo
Za kazensko odgovornost storilca po Zakonu o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo ni zadostovala ugotovitev enega ali več ravnanj, opredeljenih v 3. členu tega zakona, temveč je bilo potrebno ugotoviti tudi namen, predpisan v 2. členu zakona.
denacionalizacija – upravičenci do denacionalizacije – pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - darilna pogodba – napake volje - prevara – obljuba socialne pomoči – dovoljenost revizije
Glede na ugotovljeno dejansko stanje, da sta predlagateljica in njena mati s tedanjimi državnimi organi darilno pogodbo sklenili zaradi obljube, da bo mati predlagateljice upravičena do socialne pomoči, katera pa ji po sklenitvi pogodbe ni bila dodeljena, je pravilna presoja sodišč druge in prve stopnje, da je bila v konkretnem primeru podana prevara v smislu 5. člena Zden.
Sodna praksa vrhovnega sodišča o zastavljenih vprašanjih obstaja (učinki odločbe APPNI, možnost udeležbe v upravnem postopku, trajne vloge delavcev) in je v skladu z odločitvami sodišč druge in prve stopnje v tej zadevi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – izvedenec – dokazovanje – zavrnitev dokaznega predloga – dokazi pomembni za odločitev
Sodišče izvede tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev. S pomočjo dokazov ugotovi odločilna dejstva, ki tvorijo dejansko stanje, to pa je podlaga za razsojo. Odločanje, ali so dokazi pomembni ali ne, spada torej na področje ugotavljanja dejanskega stanja. Kršitev drugega odstavka 287. člena ZPP bi bila kot bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana le v primeru, če sodišče ne bi navedlo razlogov, zakaj je predlagani dokaz z novim izvedencem zavrnilo.