Ustaljeno stališče sodne prakse je, da razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ne more zahtevati tisti pogodbenik, ki sopogodbeniku neutemeljeno odklanja ali kako preprečuje izvrševanje prevzetih obveznosti.
izločitev sodnika - nepristranskost - izločitveni razlog - zahteva za izločitev - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - sodelovanje v zunajobravnavnem senatu - rok za zahtevo
povrnitev nepremoženjske škode - bodoča škoda - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - višina odškodnine zaradi smrti več oseb
Stališče, da v primeru smrti več bližnjih oseb ni mogoče matematično podvajati zneskov odškodnine za duševne bolečine, ki se prisojajo, ko oškodovancu umre le ena bližnja oseba, ni pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0014219
ZIZ člen 62, 62/2. ZPP člen 185.
izvršba na podlagi verodostojne listine - dokazovanje - oderuška pogodba - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznih predlogov - sprememba tožbe v pravdnem postopku
Sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog je v konkretnem primeru dopustna. Razširitev tožbe je bila namreč posledica kasneje nastalih dejstev, ki so se nanašala na samo terjatev.
pravica do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe - zastaranje odškodninske terjatve – zadržanje zastaranja – sporazum med državnim pravobranilstvom in oškodovancem – ničnost poravnave
Pravica do povrnitve škode zastara v treh letih, zastaranje pa ne teče, dokler traja postopek pri državnem pravobranilstvu. Tožničina pravica zahtevati izpolnitev obveznosti je (upoštevaje zadržanje) zastarala 3. 3. 2003. Z vložitvijo tožbe dne 23. 9. 2003 se zastaranje ni pretrgalo, saj tožba ni bila pravočasna.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – vrednost spornega predmeta
Tako po prejšnji kot po sedanji procesni ureditvi je v konkretnem primeru podana stvarna pristojnost okrajnega sodišča. Drugače bi lahko bilo le v primeru položaja iz 139. člena novele ZPP-D, ki določa, da če je bil postopek začet pred 1. januarjem 2010 pred okrožnim sodiščem v skladu s prvim odstavkom 32. člena ZPP, se dokonča pred okrožnim sodiščem.
dovoljenost revizije – vrednost spornega predmeta – predlog za dopustitev revizije – zavrženje revizije
Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR ali če je predhodno dopuščena.
Revizija tudi ni bila predhodno dopuščena, saj je toženka (istočasno) vložila revizijo in predlog za dopustitev revizije, ki se obravnava ločeno in s katerim bo šele odločeno o dopustitvi (nove) revizije.
povrnitev nepremoženjske škode – objektivna odgovornost države – poškodba med vojaško vajo – skok s padalom – poklicni vojak - prosta dokazna ocena
Četudi drži, da je tožnik bil oziroma bi moral biti kot pripadnik specialne vojaške enote usposobljen za delovanje v izjemnih razmerah ter položajih, ni mogoče mimo dejstev, da je bil obenem popoln padalski začetnik, ki dotlej še nikoli ni skočil s padalom in ki je, potem ko je napravil začetniško napako (prezgodaj je opravil zadnji zavoj pred pristankom), v celoti sledil navodilom, ki mu jih je po radijski zvezi neposredno dajal padalski inštruktor. Z napakami, ne prav premišljenimi odločitvami itn. je pač, ko gre za začetnika, vselej treba računati. Zato, kadar se zgodijo, ti običajni in predvidljivi lapsusi bremenijo objektivno odgovornega.
dovoljenost revizije – gospodarski spor – podjetnik posameznik – pridobitna dejavnost – vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe – zavrženje revizije
Izkazan je obstoj subjektivnega in objektivnega elementa za opredelitev gospodarskega spora v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Pravno razmerje med pravdnima strankama izvira iz toženčeve pridobitne dejavnosti, saj je v zvezi z nakupom prikolice za opravljanje prevozov, toženec pa se je ukvarjal z avtoprevozništvom. Oba pogodbenika sta bila v času sklenitve cesijske in tako imenovane kreditne pogodbe samostojna podjetnika posameznika. Okoliščina, da toženec v času vložitve tožbe ni bil več samostojni podjetnik posameznik, kot zatrjuje tožnik v tožbi, narave njunega spora ne spreminja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0014171
ZOR člen 108. ZSR člen 10, 40. SZ čeln 117.
prodajna pogodba za hišniško stanovanje – ničnost pogodbe – povrnitev premoženjske škode – odgovornost tistega, ki je kriv za ničnost pogodbe - poznavanje prava
Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati (načelo ignorantia iuris nocet).
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 40c, 40c/3. ZIZ-H člen 35.
spor o pristojnosti – pristojnost za odločanje o predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi – izvršitveno sodišče
V tretjem odstavku noveliranega 40. c člena ZIZ je sedaj med drugim določeno, da je izvršitveno sodišče (glede na dovoljena sredstva izvršbe v zaenkrat še ugotovljeno pravnomočnem sklepu o izvršbi v delu zoper drugega dolžnika torej Okrajno sodišče v Celju) pristojno tudi za odločanje v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZGO-1 člen 67. ZUP člen 43.
gradbeno dovoljenje – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – vezanost upravnega organa v ponovljenem postopku na pravno mnenje sodišča – stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja - delno gradbeno dovoljenje – neizkazane zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu. Upravni spor o obnovi postopka gradbenega dovoljenja ni spor, v katerem bi bila pravica oziroma obveznost izražena v denarni vrednosti.
Vprašanje, o katerem je že izoblikovana sodna praksa Vrhovnega sodišča (že rešeno vprašanje), izpodbijana odločitev pa od te sodne prakse ne odstopa, ni pomembno pravno vprašanje.
Vprašanje, ki se nanaša na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, oziroma vprašanje, na katero je mogoče odgovoriti že z branjem oziroma jezikovno razlago zakonskega oziroma podzakonskega besedila, ni pomembno pravno vprašanje.
Z navedbami, ki ostajajo na pavšalni ravni in so v celoti neizkazane, ni izpolnjen pravni standard zelo hudih posledic.
Pravni interes v upravnem sporu mora vključevati interes za odpravo pravnih učinkov izpodbijanega akta oziroma dejanj upravnih organov. Če teh ni več, preneha tudi pravovarstvena potreba za upravni spor.
dopuščena revizija - javna pot – pravni status zemljišča – odškodninska odgovornost - protipravnost ravnanja občine – poškodba pri hoji po stopničasti tlakovani poti
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali so pravilna stališča sodišča druge stopnje, da stopničasta tlakovana pot v gozdu, ki je v solasti občine in fizične osebe, ter ni javno dobro niti ni kategorizirana kot javna pot, predstavlja javno pot v smislu Zakona o javnih cestah, da je prva toženka odgovorna za njeno vzdrževanje in da je delež odgovornosti prve toženke 50%.
ZPP člen 140, 141, 142, 339/2-14, 367a, 367b/4. Pravilnik o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku člen 6.
predlog za dopustitev revizije – zamudna sodba – vročitev zamudne sodbe - vročilnica – ovojnica za vročanje po pošti – obvestilo o nevročitvi - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ovojnica je tipska in obvestilo o nevročitvi se v skladu s 6. členom Pravilnika o ovojnici za vročanje po pošti v pravdnem in kazenskem postopku nahaja na zadnji strani obvestila o prispelem pismu.
ZVet-1 člen 66, 66/7. ZJZP člen 26, 44, 57, 58, 58/5, 65, 65/1. ZGJS člen 37, 37/1, 37/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
veterinarstvo – odločba o izbiri koncesionarja – navedba neizbranih kandidatov v odločbi o izbiri – tožba izbranega kandidata zoper odločitev o neizbiri – kandidati kot stranke v postopku
Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena.
Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke.
ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da zahtevek za sklenitev aneksa k prodajni pogodbi za nepremičnino ni utemeljen iz razloga, ker toženec ni lastnik navedene nepremičnine niti tožnik ne trdi, da bi imel na njej toženec ustrezen pravni naslov.
ZDen člen 18, 19. ZON-UPB2 člen 85, 117. ZNKD člen 51.
dovoljena revizija - vračanje kmetijskih zemljišč z območja Triglavskega narodnega parka – ovire za vračanje v naravi – zemljišča izven pravnega prometa
Ne glede na to, da spadajo obravnavana zemljišča v območje TNP, določeno z ZTNP, ki je bil sprejet v času veljavnosti ZNKD (Uradni list RS št. 1/81 in 26/92), ki je predvideval razna posebna zaščitena območja kot del naravne in kulturne dediščine, za katera je uvedel različne javnopravne omejitve, razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča, ki so bila (nekoč) v družbeni in so zdaj v državni ali občinski lasti (to so postala na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij - ZLPP, Zakona o zadrugah – ZZad oziroma ali Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije - ZSKZ) s tega območja izvzeta iz pravnega prometa in da je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije po 3. točki prvega odstavka 19. člena ZDen. Iz prej veljavnega in zdaj veljavnega ZTNP je (bilo) razvidno, da to zavarovano območje in naravno znamenitost kot narodni park – TNP sestavljajo tudi sicer zemljišča, ki so bila prej v družbeni in so zdaj v občinski oziroma državni lasti, in zemljišča v zasebni lasti. Promet zemljišč iz zasebne lastnine na teh območjih je vezan le na predkupno pravico v smeri državne lastnine, ni pa izključen promet iz zasebne v zasebno lastnino.
dopuščena revizija – pritožba - nova dejstva - obravnava na pritožbeni stopnji – pravočasna navedba dejstev
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko sodišče druge stopnje nova dejstva iz pritožbe tožeče stranke zoper sodbo prve stopnje upošteva kot njeno pravočasno trditveno podlago in dopolni ugotovitve glede dejanskega stanja brez obravnave.