odlog izvršbe – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje
Sklep o odlogu izvršbe glede na določbe 2. člena ZUS-1 namreč ni upravni akt ali drug posamični akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. S tem sklepom ni odločeno oziroma poseženo v pravico, obveznost ali pravno korist revidentke. Vsebinsko odločitev o revidentkini pravici, obveznosti oziroma pravni koristi vsebuje namreč izvršilni naslov.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 16, 94, 94/1. ZPNačrt člen 103.
razlastitev – dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje – država kot razlastitvena upravičenka – javna korist
Ob dejstvu, da je obvoznica delno regionalnega pomena in delno občinskega pomena in zato tudi njena izgradnja v pristojnosti tako države kot tudi občine, da javna korist za njeno izgradnjo še vedno obstaja, je po presoji Vrhovnega sodišča v obravnavanem primeru država lahko tudi razlastitvena upravičenka, saj je javna korist ugotovljena z Odlokom, ki ureja prostorsko ureditev skupnega pomena.
davek na dodano vrednost (DDV) - gradnja in prodaja trgovskega centra - del zemljišč kot osnovna sredstva samostojnega podjetnika - del zemljišč v lasti samostojnega podjetnika kot fizične osebe - DDV obračunan za vsa zemljišča
Revident je na podlagi prvega odstavka 13. člena ZDDV davčni zavezanec. Poslovno trgovski center je zgradil in prodal v okviru opravljanja svoje dejavnosti. Ni sporno, da poslovno trgovski center stoji tudi na dveh zemljiščih, ki ju revident kot fizična oseba ni prenesel med osnovna sredstva s.p. Vendar to dejstvo ne more vplivati na drugačen davčni režim pri prodaji spornih dveh zemljišč. Obe zemljišči sta bili namreč nujen pogoj za izgradnjo trgovsko poslovnega centra in brez teh dveh zemljišč revident ne bi mogel v okviru opravljanja dejavnosti izvesti gradnje v obsegu, kot jo je. Zato v primeru, kot je obravnavani, z davčnega vidika ni pravno pomembno, da revident spornih zemljišč ni evidentiral v svojih sredstvih. V obravnavanem primeru gre zato pri prodaji spornih dveh zemljišč za obdavčljivo transakcijo v smislu 4. točke drugega odstavka 4. člena ZDDV.
predlog za dopustitev revizije – vrednost spornega predmeta – načelo kontradiktornosti v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede na smiselno uporabo argumenta iz tretjega odstavka 44. člena ZPP pa prvotno navedene vrednosti spornega predmeta tožnica ne more enostransko spreminjati v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, v konkretnem, v postopku s predlogom za dopustitev revizije, ki ni kontradiktoren.
Sodišče prve stopnje je o začasni odredbi odločilo preuranjeno. Njegov preizkus procesnih predpostavk ne temelji na vsebini tožbe in priloženega načelnega mnenja, temveč na pravni argumentaciji, ki je oprta le na normativno ureditev in nekatera stališča iz sodnih oziroma ustavnosodnih odločb, za katere pa ni nujno, da se nanašajo na enak primer, kot je obravnavani. Takšen preizkus procesnih predpostavk pa se ne more šteti za predhodni preizkus tožbe, kakršnega ustaljena upravnosodna praksa (sklep Vrhovnega sodišča I Up 124/2008 z dne 20. 3. 2008 in drugi) zahteva za odločanje o izdaji začasne odredbe.
dovoljena revizija – nagrada dodeljenemu odvetniku – nagrada glede na vrednost predmeta – nižje nagrade za dodeljene odvetnike – določitev vrednosti predmeta odvetniške storitve
Določba petega odstavka opombe 3 3. dela Tarife ZOdvT se razlaga tako, da v okvir polovičnega znižanja višine nagrad za dodeljene in postavljene odvetnike ne spadajo nagrade, določene glede na vrednost predmeta odvetniške storitve, saj za dodeljene in postavljene odvetnike za ta način določanja nagrade ZOdvT že v 36. členu določa nižje zneske.
Po drugem odstavku 24. člena ZOdvT je za določitev vrednosti predmeta za spor, kjer je bil odvetnik dodeljen za zastopanje upravičenca za brezplačno pravno pomoč v individualnem delovnem sporu o izrednem prenehanju pogodbe o zaposlitvi treba upoštevati zadnjih šest dohodkov upravičenca v bruto zneskih, ki so mu bili izplačani pred nastankom nagrade, torej v časovnem okviru pred nastankom odvetnikove nagrade.
predlog za delegacijo pristojnosti – nedovoljen predlog – zavrženje predloga
Ponovnega vsebinskega odločanja o isti stvari predlagatelj na tak način ne more doseči; ne izkazuje upoštevno priznanega pravnega interesa za ponavljanje konkretno neobrazloženega oziroma na smiselno identično trditveno podlago oprtega predloga.
Ker so obravnavana zemljišča na podlagi določb drugega odstavka 74. člena ZZad oziroma prvega odstavka 14. člena ZSKZ na originaren način prešla v last Republike Slovenije in v gospodarjenje Sklada, je zavezanec za njihovo vrnitev Sklad. Zato se revidentka neutemeljeno sklicuje na zemljiškoknjižno stanje, po katerem je ona vpisana kot lastnica obravnavanih zemljišč.
ZVet-1 člen 66, 66/7. ZJZP člen 26, 44, 57, 58, 58/5, 65, 65/1. ZGJS člen 37, 37/1, 37/2. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
veterinarstvo – odločba o izbiri koncesionarja – navedba neizbranih kandidatov v odločbi o izbiri – tožba izbranega kandidata zoper odločitev o neizbiri – pravni interes – položaj stranke
Stranka, ki je bila z odločbo o izbiri koncesionarja izbrana za koncesionarja, nima pravnega interesa izpodbijati odločbe v delu, s katerim je bila vloga drugega kandidata za koncesijo za isto območje zavrnjena.
Neizbrani kandidati (katerih vloge niso bile kot nepopolne pravnomočno zavržene) imajo v postopku izdaje akta o izbiri in sodnega varstva zoper ta akt položaj stranke.
ZJZP kot lex generalis glede na ZVet-1 določa osnovne obvezne sestavine odločbe o izbiri koncesionarja, med katere spada tudi navedba kandidatov, katerih vloge za podelitev koncesije so bile zavrnjene.
zavrženje tožbe – pritožba zoper prvostopenjsko odločbo ni bila vložena
Če tožnik ne izkaže, da je zoper prvostopenjsko upravno odločbo, ki jo izpodbija v upravnem sporu, vložil pritožbo, sodišče tožbo zavrže na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/3. ZDen člen 24, 24/1.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – denacionalizacija – najem - poslovni prostor – višina najemnine – višina uporabnine – denacionalizacijski upravičenec in obstoječe najemno razmerje
Revizija se dopusti glede vprašanja, v katero pravno razmerje vstopi denacionalizacijski upravičenec po prvem odstavku 24. člena ZDen (ali v tisto, ki obstaja ob uveljavitvi ZDen, ali v tisto, ki obstaja ob pravnomočnosti denacionalizacijske odločbe).
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti presoje pomena tožničine s priposestvovanjem pridobljene, a nevknjižene pravice na nepremičnini, kot ovire za izvršbo zaradi poplačila toženkine terjatve.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost
Dejstvo, da je predmet tožbe postopanje sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi, bi moglo negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti tega sodišča pri odločanju o obravnavani tožbi.
bistvene kršitve določb pravdnega postopka – dokazna vrednost listin, predloženih s strani ene stranke – regres zavarovalnice ugotovitev višine odškodnine – cenitev – načelo kontradiktornosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ker je sodišče ugotovilo višino škode na podlagi listin, ki jih je predložila tožnica, kljub temu, da je toženka trdila, da ni sodelovala pri cenitvi, da njej niti njenemu izvedencu ni bil v začetni fazi omogočen ogled vozila in je predlagala postavitev izvedenca ustrezne cestno prometne stroke, ki bi ugotovil višino škode na vozilu.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1-2, 367c, 367c/3. OZ člen 190, 190/1, 190/2.
dopuščena revizija – neupravičena pridobitev – zmotna uporaba materialnega prava
Dopuščena je revizija glede vprašanja uporabe 190. člena OZ o neupravičeni pridobitvi zaradi odsotnosti pravnega temelja v zvezi z ugotovitvami o neizpolnitvi dogovora.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti – združitev pravd v skupno obravnavanje
Smotrnosti kot razloga za delegacijo pristojnosti ne utemeljujejo na primer sklepčnosti tožbe zoper vsakega od različnih tožencev iz dveh vzporednih postopkov glede identične terjatve, njune pasivne legitimacije in vrste njunih morebitnih obveznosti po obsegu, saj gre za vprašanja, odgovori na katera so kot pogoj za uspešno uveljavitev terjatve v sodnem postopku v domeni upnika. Sodišče jih razrešuje za vsakega od tožencev posebej tako v ločenih kot tudi v združenem postopku, pri čemer delegacija pristojnosti sama po sebi tudi sicer ne zagotavlja (kaj šele terja) uporabe procesnopravnega instituta združitve pravd v skupno obravnavanje.
ZOR člen 164, 169, 174, 185, 200, 203. ZPP člen 367a, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije – povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - višina odškodnine - odstop od sodne prakse – obstoj sodne prakse – izgubljeni dobiček – renta – izkoriščenje socialnih transferjev - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je odškodnina odmerjena v skladu z ustaljeno sodno prakso oziroma ker sodna praksa v zvezi vprašanji, vezanimi na povrnitev premoženjske škode obstaja, je bil predlog za dopustitev revizije zavrnjen.