denacionalizacija – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – splošna razlaga pravnih inštitutov ali pojmov – aktivna legitimacija za vračilo premoženja agrarnih skupnosti - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi je sporno vprašanje, ali je bila zahteva za vrnitev obravnavanih nepremičnin vložena po upravičeni osebi,zato ne gre za zadevo, v kateri je pravica stranke izražena v denarni vrednosti – v nominalnem znesku, zato ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Da vračilo premoženja po določbah ZPVAS lahko zahtevajo le člani tistih agrarnih skupnosti, ki so bile ponovno vzpostavljene in organizirane po določbah ZPVAS do 30. 6. 2001, je mogoče ugotoviti že z branjem prvega odstavka 6. člena ter prvega, drugega in tretjega odstavka 9. člena ZPVAS. Ker gre za jasne določbe, ki ne potrebujejo posebne razlage, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, revidenti zelo hudih posledic, ki so po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 eden izmed pogojev za dovoljenost revizije, niso izkazali z navedbo, da ima premoženje, katerega vračilo so uveljavljali, veliko vrednost.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – odkup zavarovalnih polic – rok za odpoved – krivda - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – reintegracija delavca - ukinitev delovnega mesta
Glede zavrnitve predloga tožene stranke za odločitev v smislu sodne razveze pogodbe o zaposlitvi revizija ni utemeljena. Sodišče sicer ni izrecno ugotovilo, da bi bila ukinitev tožnikovega delovnega mesta pri toženi stranki nezakonita. Vrnitev tožnika na njegovo delovno mesto, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, je lahko vprašljiva. Res so določbe o prenehanju pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča namenjene temu, da se ob nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkratni nemožnosti nadaljevanja delovnega razmerja delavca pri delodajalcu sporno razmerje med strankama lahko reši tudi v smislu določb 118. člena ZDR. Vendar ob upoštevanju načela reintegracije sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je ob vrnitvi tožnika na delo strankama v sporu prepustilo, da po vrnitvi tožnika na delo sami rešujeta vprašanja v zvezi z nadaljnjo zaposlitvijo tožnika pri toženi stranki.
poslovodna oseba – predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas – odjava iz socialnega zavarovanja
Uporaba določbe prve alineje 75. člena ZDR ne pride v poštev, če poslovodna oseba izrecno sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in tudi iz pogodbe same ne izhaja, da bi bilo delovno razmerje vezano na mandat opravljanja poslovodne funkcije, ali da bi bila predčasna razrešitev razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi.
revizija – dovoljenost revizije – stroški zdravljenja v tujini - vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
V predmetni zadevi je obseg z revizijo izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejen na odločitev o denarnem zahtevku. Ne gre torej (več) za spor o pravici iz socialnega zavarovanja, pač pa glede na to, da je predmet spora (le še) denarni zahtevek, za premoženjski socialni spor. Glede na določbo 1. točke 31. člena ZDSS-1 bi bila v predmetni zadevi revizija dovoljena, če bi bila dovoljena po določbah ZPP.
ZDR člen 88, 118, 118/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja konkurenčna dejavnost - osebni odnos med tožnico in osebo, ki je z delodajalcem v sporu
Sodišče je sicer pravilno presodilo, da se spor med toženo stranko in tožničinim možem ne nanaša na tožnico, zaradi česar se pri odločanju o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ne more upoštevati. Presoja se namreč možnost nadaljevanja delovnega razmerja s tožnico in ne z njenim možem. Zgolj dejstvo obstoja osebnega odnosa med delavcem in osebo, ki je z delodajalcem v sporu ali opravlja konkurenčno dejavnost ne more biti dovolj (brez izkazanega obstoja drugih okoliščin), da upraviči porušeno zaupanje delodajalca do delavca. Vendar pa bi lahko bilo pomembno, če bi se izkazalo, da je tožnica za morebitna škodljiva dejanja svojega moža vedela in pri njih celo sodelovala.
Na presojo ustreznosti zaposlitve ne more vplivati okoliščina, da je bila tožniku v ponujeni novi pogodbi o zaposlitvi določena nižja plača, kot jo je prejemal delavec, ki je do takrat opravljal to delo.
ZPre-1 člen 75. URS člen 156. ZUstS člen 23, 23/2.
prevzemi – razlaga zakona - nejasna zakonska določba - prekinitev postopka sodnega varstva – začetek postopka za oceno ustavnosti – avtentična razlaga zakona
Določba drugega stavka drugega odstavka 75. člena ZPre-1 je po oceni Vrhovnega sodišča nejasna, na kar nenazadnje kaže tudi sprejeta Avtentična razlaga. Vendar pa je po oceni Vrhovnega sodišča (v dejanskem in časovnem pogledu) nejasna do tolikšne mere, da njene ustavno skladne uporabe ne omogoča niti Avtentična razlaga kot sestavni del zakona. Zato je Vrhovno sodišče prekinilo postopek sodnega varstva zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 38, 39.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – pomočnica vzgojiteljice - poslovni razlog – kriteriji za določitev presežnih delavcev - uporaba kolektivne pogodbe
Če so bili v kolektivni pogodbi, ki je zavezovala toženo stranko, določeni kriteriji za določitev presežnih delavcev, je bila tožena stranka te kriterije dolžna uporabiti.
ZDR člen 72, 75, 88, 88/1, 88/1-2. ZGD-1 člen 449, 505, 515.
poslovodja d.o.o. - pogodba o poslovodenju - odpoklic – odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti
Če v pogodbi o zaposlitvi ni drugače določeno, odpoklic poslovodje s strani skupščine družbenikov na podlagi tretjega odstavka 515. člena ZGD-1 pomeni, da tak delavec ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, zaradi česar ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako sam odpoklic poslovodje d. o. o., ki ni predmet delovnega spora, z vidika pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto že pomeni utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb druge alineje prvega odstavka 88. člena ZDR (razlog nesposobnosti).
nesreča pri delu – dijak - odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – izključitev odgovornosti
Neutemeljene so navedbe prvotožene stranke, da ni mogla pričakovati lahkomiselnega ravnanja tožnika pri delu na nevarnem stroju. Tožnika, ki ga je angažirala zgolj preko študentske napotnice, pri nevarnem delu nikakor ne bi smela pustiti brez neposrednega nadzora, s katerim bi lahko preprečila lahkomiselno ravnanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev delovnih obveznosti – vinjenost na delovnem mestu – nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Glede na to, da je bilo pri toženi stranki prihajanje na delo pod vplivom alkohola prepovedano, ugotovljene okoliščine tožnikovega dela, ki so zahtevale treznost in pozornost pri delu, dokaj visoko stopnjo alkoholiziranosti, ugotovljeno z alkotestom in glede na (nesporno) ugotovitev, da je tožnik pred prihodom na delo užival alkoholno pijačo, je bilo njegovo alkoholiziranost na delu mogoče opredeliti za hujšo kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjeno najmanj iz hude malomarnosti, saj se je tožnik zavedal, da mora biti na delu trezen, pa je pred prihodom na delo kljub temu užival alkohol.
ZPP člen 213, 258, 339, 339/2, 339/2-8. ZZavar člen 80. ZPIZ-1 člen 243, 244, 432-434. ZPIZ člen 252a. ZOR člen 27, 137. Pravilnik o prostovoljni vključitvi v zavarovanje za dodaten obseg pravic člen 5. Pogoji prostovoljnega zavarovanja za dodaten obseg pravic člen 2.
prostovoljno zavarovanje za dodaten obseg pravic – prenehanje sklada – veljavnost zavarovalnih pogodb – prenos pogodb na zavarovalnico – nemožnost izpolnitve – bistvena kršitev določb postopka – pravica do izjave – zavrnitev dokaznega predloga – načelo kontradiktornosti
Do kršitve pravila o zaslišanju obeh strank (258. člen ZPP) in njunega neenakega obravnavanja ni moglo priti, saj sodišče ni zaslišalo nobene od strank.
S tem, ko je prvostopenjsko sodišče zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje tožnikov, ker je ocenilo, da je dejansko stanje razčiščeno, odločitev v sporu pa odvisna le še od vprašanja pravilne uporabe materialnega prava, tožnikoma ni kršilo pravice do obravnavanja pred sodiščem.
Zaradi dogodka, za katerega ni bila odgovorna nobena od strank, tožena stranka ni mogla prevzeti nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti iz tožnikovih zavarovalnih pogodb (ni mogla vstopiti v takšen položaj, kot ga je imel v zvezi s sklenjenima pogodbama nasproti tožnikoma Sklad), pogodb pa tudi ni bilo mogoče prenesti na katero od zavarovalnic. Tožnika zato neutemeljeno vtožujeta priznanje obstoja zavarovalnih pogodb nasproti toženi stranki. Sta pa seveda upravičena do vračila sredstev, ki sta jih vplačala na podlagi zavarovalnih pogodb, vendar v tem sporu tovrstnega tožbenega zahtevka nista postavila.
ZVZD člen 9. ZDR člen 57, 62, 184. OZ člen 153. Pravilnik o varnostnih znakih člen 3.
delo pri uporabniku – nesreča pri delu – mokra tla – nevarna stvar - odškodninska odgovornost – razbremenitev odgovornosti – krivda oškodovanca – trditveno breme
Za oprostitev odgovornosti po drugem odstavku 153. člena OZ je odločilno, ali je neko ravnanje za objektivno odgovorno osebo nepričakovano ali nepreprečljivo (neodvrnljivo). Krivda tretjega ali oškodovanca v takšnem primeru v načelu ni odločilna, temveč je odločilno, ali bi imetnik nevarne stvari moral takšno ravnanje ob ustrezni skrbnosti pričakovati in bi se mu lahko izognil oziroma preprečil posledice. Breme zatrjevanja o nepričakovanosti oziroma neizogibnosti dejanja tožnice kot oškodovanke, je na strani drugega toženca kot imetnika nevarne stvari.
Določba 9. člena ZVZD ne pomeni, da že s tem, ko delavec hodi po mokrih in spolzkih tleh, ne hodi s tolikšno pazljivostjo, da ne varuje svojega življenja in zdravja oziroma, da že (vsaka) hoja po mokrih tleh predstavlja prispevek oškodovanca k nesreči. Abstraktno opredelitev stopnje pazljivosti, ki naj bi jo delavec kršil, je dolžna nasprotna stranka v sporu konkretizirati z opredelitvijo oblike, vrste oziroma načina nepazljivega ravnanja, ki naj bi (so)prispevalo k nastanku škode.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 374, 377. ZPIZ-1 člen 60.
revizija – dovoljenost revizije – odločitev o statusu invalidnosti - zavrženje revizije
Gola odločitev o statusu invalidnosti ne pomeni odločitve o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zato zoper takšno odločitev revizija ni dovoljena.
invalidnost III. kategorije – invalidska komisija – izvedenec – izvajanje dokazov
Neutemeljen je očitek, da je sodišče oprlo odločitev le na izvedeniško mnenje in ni upoštevalo drugih dokazov. Sodišče prve stopnje je izvedenca medicinske stroke postavilo prav z namenom, da se razčistijo sporna vprašanja glede tožničinega zdravstvenega stanja, saj samo nima strokovnega znanja s področja medicine. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da so izvedenci upoštevali vso zdravstveno dokumentacijo, vključno s tisto, ki se nanaša na obolenje hrbtenice, pri ustnem podajanju pa je izvedenec odgovoril tudi na vsa tožničina vprašanja.
Ker revizija ni bila dopuščena, saj predlog za njeno dopustitev ni bil vložen, in ker po določbah ZPP tudi ni dovoljena, saj vrednost nobenega od zahtevkov ne presega 40.000 EUR, jo je Vrhovno sodišče zavrglo.
ZZVZZ člen 28. ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
odsotnost z dela zaradi bolezni - plačilo nadomestila plače - stečaj delodajalca - direktni zahtevek zoper zavod
Sodišče druge stopnje je Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije neutemeljeno naložilo, da mora mimo delodajalca nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni neposredno izplačati tožniku, saj za tak, direktni zahtevek tožnika do tožene stranke ni bilo pravne podlage. Tega ne spremeni niti dejstvo, da delodajalec plač in nadomestil ne izplačuje zaradi insolventnosti, niti dejstvo, da je bil zoper delodajalca začet oziroma izveden stečajni postopek.
nezakonito prenehanje delovnega razmerja – nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu
Okoliščina, da je delodajalec tožniku nezakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi in je bil zato na podlagi pravnomočne sodbe dolžan vzpostaviti prejšnje stanje (reintegracija tožnika in reparacija), ne predstavlja podlage za priznanje nadomestila zaradi manjše plače v breme zavoda, saj v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja tožnik ni opravljal drugega ustreznega dela.