ZMEPIZ člen 45. ZPIZ-1 člen 22. Pravilnik o ugotavljanju lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja člen 2.
status zavarovanca - odprava odločbe o denarnem nadomestilu za čas brezposelnosti - pravnomočna sodba o obstoju delovnega razmerja - sprememba pravne podlage zavarovanja za nazaj
Ob posledicah odprave odločbe o priznanju pravice do denarnega nadomestila (odprava učinkuje za nazaj), je prenehala tudi pravna podlaga za zavarovanje in prijavo na podlagi 22. člena ZPIZ-1. Podlaga za zavarovanje na tej podlagi je namreč poleg statusa brezposelne osebe tudi prejemanje denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
Pravnomočna sodba o tem, da tožniku delovno razmerje pri takratnem delodajalcu ni prenehalo, predstavlja obenem tudi podlago za obvezno zavarovanje. Z vzpostavitvijo delovnega razmerja je bilo namreč vzpostavljeno razmerje, ki je podlaga za zavarovalno razmerje po drugem odstavku 45. člena ZMEPIZ.
Glede pravice do revizije se na podlagi 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta upošteva le vrednost glavnega zahtevka, postranske terjatve, kot so obresti, pravdni stroški in pogodbena kazen, pa se pri tem ne upoštevajo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 113, 113/1, 208, 208/2, 210, 210/1. SKPgd člen 40. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 135 o varstvu in olajšavah za predstavnike delavcev v podjetju člen 1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - varstvo sindikalnega zaupnika - notifikacija izvoljenih sindikalnih zaupnikov - število sindikalnih zaupnikov
Glede števila sindikalnih zaupnikov je treba razlikovati dva položaja. In sicer (prvič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po 208. členu ZDR, preko katerih sindikat uresničuje pravico zagotavljati, varovati in zastopati interese svojih članov pri delodajalcu (in kar sodi na področje organiziranja in delovanja sindikata), in (drugič) določitev števila sindikalnih zaupnikov po prvem odstavku 210. člena ZDR, ki bodo deležni tudi posebnega pravnega varstva pred odpovedjo po 113. členu ZDR. Ta določitev temelji na kriterijih, dogovorjenih v kolektivni pogodbi ali posebni pogodbi med delodajalcem in sindikatom. Števila sindikalnih zaupnikov in določitev tega, kateri od njih uživajo posebno varstvo, ni mogoče mešati.
Pri določitvi števila sindikalnih zaupnikov, ki uživajo posebno varstvo po 113. členu ZDR, bi bilo res smotrno upoštevati organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno (med drugim tudi okoliščino, ali pri delodajalcu deluje le eden ali več sindikatov), vendar je natančna določitev teh kriterijev prepuščena dogovarjanju med delodajalcem in sindikatom-i. Ti kriteriji (sami po sebi) ne morejo nadomestiti dejanskega dogovora o številu sindikalnih zaupnikov, ki so deležni varstva po 113. členu ZDR.
ZDDO člen 14. ZRPJZ člen 8. ZObr člen 5, 63a, 88. ZObr-D člen 30. ZJU člen 194 - 196. Uredba o vojaških uslužbencih (2003) člen 6, 20, 21. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi člen 31a.
vojaški uslužbenec - količnik za določitev plače - prevedba nazivov - višji upravni delavec
Določbe specialnih predpisov v skladu z ZJU, na katerega napotuje ZObr, določajo prevedbo tudi za pripadnike Slovenske vojske in pri tem smiselno uporabo ZJU. Tudi vojaške osebe je zato treba obravnavati po pravilih, ki veljajo za upravne delavce po določbah ZJU, seveda z upoštevanjem specifične ureditve po Zobr.
Tožnik kot vojaški uslužbenec XIV. razreda (v nazivu tretje stopnje) je primerljiv z uradniki, za katere se uporabljajo predpisi za višje upravne delavce. To v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi pomeni, da ni mogel obdržati število plačilnih razredov, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko v skladu s četrtim odstavkom 195. člena ZJU obdržal le količnik za določitev osnovne plače, ki je bil pridobljen na podlagi prejšnjih napredovanj, saj je bil ta višji od osnovnega količnika za naziv tretje stopnje.
ZPP člen 337, 339, 339/1, 370, 372. ZSDU člen 64. ZDR člen 126.
predsednik sveta delavcev - plačilo razlike plače – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbena in revizijska novota
Tožnik v pritožbi ni mogel uspešno uveljavljati, da njegova plača ni dosegla povprečne plače delavcev s V. stopnjo zahtevnosti, saj teh dejstev ni navajal pred sodiščem prve stopnje in ni navedel opravičljivih razlogov, zaradi katerih bi mu bilo navajanje teh dejstev pred sodiščem prve stopnje onemogočeno.
Stranka v reviziji ne more uveljavljati novih dejstev in dokazov v zvezi z dejansko podlago sodbe.
ZDSS-1 člen 7, 31. ZZVZZ člen 29. ZPP člen 367, 374, 377, 481, 490.
refundacija nadomestila plače delodajalca – dovoljenost revizije – gospodarski spor – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Spor med delodajalcem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije glede povrnitve nadomestila plače je gospodarski spor. V teh sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 200.000,00 EUR. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavanem sporu navedenega zneska ne presega, revizija ni dovoljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sprejem ponudbe nove pogodbe - veljavnost nove pogodbe
Če delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi na ustreznem delu, veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ne izpodbija in ta tudi ni nična, ima na podlagi ugotovitve sodišča o neutemeljenosti odpovednega razloga eventualno lahko le odškodninske zahtevke.
delna pokojnina – samozaposlena oseba - odvetnik – pravna praznina
Neustavnost prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 178. člena ZPIZ-1 je v tem, da ne ureja položaja samozaposlenih v zvezi s pravico do pridobitve delne pokojnine, zaradi česar utemeljeno govorimo o zakonski praznini, ki jo lahko zapolni sodišče z upoštevanjem določenih pravil.
Položaj odvetnika, ki opravlja odvetniško dejavnost le s polovico polnega delovnega časa in je v tem obsegu tudi zavarovan, je povsem primerljiv s položajem delavca v delovnem razmerju s polovico delovnega časa. Ob takšni ugotovitvi je odločitev sodišča druge stopnje, da sta izpodbijani odločbi tožene stranke nezakoniti in da je tožnik upravičen do delne pokojnine, materialnopravno utemeljena.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – odklonitev opravljanja nadurnega dela
V dokaznem postopku ni bil ugotovljen opravičljiv razlog za tožnikov izostanek iz zakonito odrejenega nadurnega dela, zato mu je bila pogodba o zaposlitvi utemeljeno odpovedana iz krivdnega razloga.
ZPIZ-1 člen 159. ZZVZZ člen 29, 31, 34, 81. ZDR člen 137.
bolniška odsotnost – denarno nadomestilo v breme zavoda – dokončna odločba o invalidnosti – delo s krajšim delovnim časom
Pravica do nadomestila plače za čas začasne zadržanosti od dela ni omejena le do dneva dokončne odločbe o ugotovljeni invalidnosti II. ali III. kategorije, temveč je odvisna in vezana na odločbo o ugotovljeni začasni nezmožnosti za delo zavarovanca, ki jo v primerih odsotnosti nad 30 dni in vseh drugih primerih, ko je izplačevalec nadomestila plače obvezno zdravstveno zavarovanje (razen izjem), izda imenovani zdravnik.
ZPP člen 111, 112, 112/6, 367, 374, 377. ZDSS-1 člen 31.
dovoljenost revizije – predlog za dopustitev revizije – revizija, vložena pri nepristojnem sodišču – rok za revizijo - prepozna revizija – zavrženje revizije
Tožničina vloga, ki se lahko upošteva le kot revizija, je bila naslovljena in poslana na Vrhovno sodišče, ki pa ni pristojno sodišče za vložitev revizije. Vrhovno sodišče je zato po prejemu tožničine vloge to odstopilo pristojnemu sodišču – Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, ki jo je prejelo po izteku roka za vložitev revizije.
pogodba o zaposlitvi – stimulacija – čisti dobiček – namen pogodbenega določila – nejasno pogodbeno določilo
Merilo za plačilo stimulacije po pogodbi o zaposlitvi je bil plan za leto 2003, planski cilj pa pozitiven rezultat poslovanja iz osnovne dejavnosti. Ker planski cilj ni bil dosežen, delavec kljub izkazanemu čistemu dobičku ni upravičen do stimulacije.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – rok za vložitev
Če zoper odločbo sodišča prve stopnje ni bilo pritožbe, se trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti šteje od pravnomočnosti te odločbe.
disciplinsko kaznovanje udeleženca v postopku – žalitev v vlogi
Uporabljeni izrazi („prokleti Hitlerjanci“) pomenijo zlorabo pravice do svobode izražanja in ne omogočajo zaključka o zgolj neprimernem izražanju pritožnice ob nezadovoljstvu z odločitvami sodišča v postopku, temveč predstavljajo žalitev, ki zahteva disciplinsko kaznovanje – kaznovanje z denarno kaznijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča
Strankino nezadovoljstvo s potekom postopkov pri določenem sodišču, samo po sebi v nobenem primeru ne predstavlja utemeljenega razloga za delegacijo pristojnosti.
ZDDV člen 34, 40, 40/2, 33, 33/6. ZDDV-1 člen 40, 40/2, 63, 63/1, 67, 81, 81/2, 84. ZDavP-1 člen 95, 95/1. ZDavP-2 člen 76, 76/1. ZUS-1 člen 87. Šesta direktiva z dne 17. maja 1977 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero (77/388/EGS) člen 5, 5/4-c, 6, 6/2-c, 17, 17/2-a, 22, 22/3-a. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
Okoliščine, v katerih je revident sklenil posel z neplačujočimi družbami, dejstvo, da ne razpolaga z dokumentacijo, ki bi potrjevala poslovni odnos, sodelovanje zatrjevanega posrednika, ki ni bil zaposlen pri neplačujočih družbah niti pri revidentu, po presoji revizijskega sodišča pokaže, da bi se revident, za katerega se predpostavlja, da naj bi deloval kot dober gospodarstvenik, vsaj moral in mogel zavedati, da sodeluje pri utaji DDV.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laična vloga - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženec je predlog vložil sam, pri čemer ni izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog za dopustitev revizije je zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti nedovoljen.
Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 3. Zakon o obveznim odnosima (ZOO) člen 188, 200. ZPP člen 216.
hrvaško pravo - povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah - renta - odškodnina za nego in postrežbo - odmera odškodnine po prostem preudarku
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili tudi orientacijske kriterije, ki jih je sprejel civilni oddelek Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške na seji 29. 11. 2002. Tožeča stranka v reviziji zmotno meni, da bi bilo treba znesek uporabiti s faktorjem 1,5, ker ni bila predvidena matematična uporaba teh kriterijev in se jih v hrvaški sodni praksi ne valorizira.
ZIZ člen 298.a. ZUP člen 129, 129/1-2. ZUS člen 36, 36/1-6.
disciplinski postopek zoper izvršitelja – upravičeni predlagatelji – pravni interes
Zakonsko pravico, da vložijo predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja, o katerem odloči upravni organ z upravnim aktom (sklep I Up 167/2008 z dne 4. 6. 2009), daje določba prvega odstavka 298. a člena ZIZ strankam izvršilnega postopka. Druge osebe, ki so samo udeleženci izvršilnega postopka, te pravice nimajo.