tožba za izpraznitev nepremičnine – lastninska tožba – rei vindikacija
Ob ugotovitvi, da je bila kupoprodajna pogodba veljavno sklenjena, da s strani tožnice ni bila niti razdrta, niti razveljavljena, da je na podlagi sklenjene pogodbe in vpisa v zemljiško knjigo lastninska pravica na stanovanju že prešla s tožnice na toženko, je pravilna odločitev, da tožničin zahtevek ni utemeljen niti na podlagi 92. člena SPZ
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 244, 244/2. ZGD člen 430. ZGD-1 člen 459..
protipravnost - kršitev kazenskega zakona - družba z omejeno odgovornostjo - zloraba zaupanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - izraba položaja - soglasje družbenikov k poslu - razpolaganje s premoženjem družbe
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravica do uporabe jezika v postopku - pravica do prevajanja – pripor – podaljšanje pripora – begosumnost
Sodišče mora obdolženca, ki je tujec, poučiti o njegovi pravici do uporabe svojega jezika ne glede na to, ali po oceni sodišča razume slovenski jezik ali ne.
dovoljenost - revizija - zavrženje - vrednostni kriterij - zelo hude posledice - pomembno pravno vprašanje - sofinanciranje iz javnih sredstev - trditveno in dokazne breme
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker ne gre za pravico oziroma obveznost stranke, izraženo v denarju, temveč za izbiro med projekti, ki bodo sofinancirani iz javnih sredstev, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izpolnjen.
Pogoj za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja ni izpolnjen, saj to ni jasno in konkretno postavljeno, kaže pa, da se nanaša na akte, ki niso predmet presoje v tem upravnem sporu, zatrjevano odstopanje od prakse Vrhovnega sodišča pa je preveč pavšalno, da bi ga bilo mogoče presojati, saj niti ni navedeno, od katere odločitve naj bi bil odstop.
Če oseba kandidira za pridobitev javnih sredstev za svoj projekt, se ob neodobritvi teh sredstev ne more sklicevati na zelo hude posledice, saj je šlo le za pričakovanja. Zelo hudih posledic tudi ni mogoče izkazovati z nejasnimi in pavšalnimi zatrjevanji.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - upoštevanje drugih kazenskih postopkov - vložitev obtožnega predloga - neogibnost pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Pri utemeljevanju ponovitvene nevarnosti ni mogoče upoštevati zoper osumljenca vloženega obtožnega predloga pred okrajnim sodiščem, saj se kazenski postopek zoper obdolženca začne šele s prvim procesnim dejanjem sodišča.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO – UPRAVNI SPOR
VS1013216
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/5, 32/6, 76, 82, 82/1.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba – neizkazana težko popravljiva škoda – trditveno in dokazno breme zazidanega dela
Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej, vendar gre, glede na ustaljeno upravnosodno prakso, za takšno škodo, ki je resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta.
pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - odgovornost zavoda - sprememba odločitve zdravniške komisije o podaljšanju bolniškega staleža - povrnitev premoženjske škode zaradi prenehanje delovnega razmerja
Zgolj drugačna presoja, zaradi katere je izpodbijana odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, še ni podlaga za stališče, da je bilo storjeno protipravno dejanje, ki je podlaga za pravico do povračila škode. Ravnanje nosilca oblasti je protipravno takrat, ko odstopa od običajne metode dela in službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – postopek izvršbe – izvršba na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe – faza postopka – sodnik pristojnega sodišča kot stranka postopka
Kadar gre za izvršbo na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe, pride do vsebinskega odločanja šele v primeru, če zoper izdani sklep o izvršbi dolžnik vloži ugovor. Zato v tej fazi postopka niso izpolnjeni pogoji za delegacijo pristojnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005627
ZKP člen 5, 5/3, 371, 371/1-11, 372, 372-5. KZ-1 člen 47, 49, 54. URS člen 29.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji - splošna pravila za odmero kazni - obteževalna okoliščina – način obrambe – privilegij zoper samoobtožbo - stek kaznivih dejanj – denarna kazen – izrek denarne kazni
Obdolženec ima tako po Ustavi kot po Zakonu o kazenskem postopku pravico molčati oziroma izpovedovati le toliko, kolikor meni, da bo koristilo njegovi obrambi, zato načina njegove obrambe (nekooperativnosti) ni mogoče šteti kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni.
Če sodišče pri odmeri kazni upošteva okoliščino, ki jo po zakonu ali po Ustavi ne bi smelo, krši materialni zakon.
ODŠKODNINSKO PRAVO – MEDICINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRIMERJALNO PRAVO
VS0014166
ZOR člen 18, 158. ZZDej člen 45, 47. Pravilnik o vrstah, vsebini in poteku specializacij zdravnikov člen 19. ZPP člen 145, 145/1, 145/2, 154, 154/3, 339, 339/1.
Dogodek rojstva zdravega otroka ne more predstavljati škode, vendar pa zaradi nenačrtovanega rojstva otrok kot posledice zdravniške napake lahko nastane določena škoda, ki lahko predstavlja podlago za odškodninsko odgovornost.
Izvedensko mnenje, ki je bilo dopolnjeno nazadnje 13. 9. 2002, je bilo jasno: če bi opravili biopsijo, bi ugotovili, da gre za premaligne spremembe celic, da je potrebna le odstranitev maternice, ki se lahko opravi skozi nožnico. Ker so biopsijo opustili, so opravili preobsežen obseg, katerega posledica je komplikacija, za katero sicer ne bi odgovarjali, sedaj pa je zaradi napake pri izbiri načina operacije odgovornost druge toženke podana.
Toženki v reviziji ne zatrjujeta morebitne procesne napake v postopku pridobivanja izvedenskega mnenja, ki bi vplivala na njegovo pravilnost. Tako je pravilna ocena sodišča druge stopnje, da je sodišče prve stopnje glede na ugotovitve v izvedenskem mnenju pravilno odločilo, da je pri izbiri načina operativnega posega prišlo do medicinske napake.
prenehanje obveznosti – izpolnitev s subrogacijo – subrogacija po zakonu – pravni interes
Res je, da avtorji, ki obravnavajo zakonsko subrogacijo, kot tipičen primer izpolnitelja, ki ima pravni interes za plačilo, navajajo zastavitelja, ki plača dolg, da bi se izognil prodaji svoje stvari v izvršbi. Vendar to ne pomeni, da zastavitelj, ki plača dolg v izvršbi, pravnega interesa nima. Če je njegov pravni interes izkazan v primeru, ko plača dolg, da bi se izognil izvršbi, je toliko bolj izkazan, če pride do prisilne prodaje njegove zastavljene stvari zaradi poplačila tujega dolga.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005659
ZKP člen 340, 340/1-2, 397, 397/3.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - izvajanje dokazov - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilne priče - načelo neposrednosti - branje zapisnika o prejšnjem zaslišanju priče - kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev kaznivega dejanja - nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče lahko odloči v skladu z 2. točko prvega odstavka 340. člena ZKP šele, ko priča pride na glavno obravnavo in kljub opozorilom in drugim prisilnim ukrepom noče pričati. To velja tudi, če je bila priča v kazenskem postopku pred sodiščem že zaslišana.
Opustitev procesnega dejanja, na katerega opozori sodišče druge stopnje, pomeni bistveno kršitev določb kazenskega postopka le, kadar pride zaradi takšne opustitve do posega v pravice strank v postopku in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.
carine – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme – vprašanje, bistveno za odločitev - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja odstranitve blaga izpod carinskega nadzora
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentka v obravnavanih zadevah ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja pri sklicevanju na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-353/04 z dne 31. 5. 2006 in sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 405/2007 z dne 27. 10. 2010, pa tudi ni konkretno in natančno opredelila vprašanja, ki je bistveno za odločitev v zadevi, ampak je zgolj na pavšalni ravni zatrjevala, da gre za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča RS in Ustavnega sodišča RS.
Zatrjevani razlog odstopa od sodne prakse ni podan, saj Vrhovno sodišče v zadevah I Up 156/2003 in ostale ni zavzelo stališča, da pravna oseba ne more odstraniti blaga izpod carinskega nadzora po 145. členu CZ, kot zmotno zatrjuje revidentka, ampak je zavzelo stališče, da je bil carinski dolg (ki je bil sicer solidarno naložen vozniku – fizična oseba, prejemniku blaga – pravna oseba in špediterju – pravna oseba) utemeljeno naložen špediterju – pravni osebi po prvem odstavku 125. člena CZ (in četrti alineji tretjega odstavka 145. člena CZ), ker je voznik blago (plinsko olje) v tranzitu pretočil v rezervoar, odstranjen izpod carinskega nadzora, namesto da bi ga prijavil namembni carinarnici.
Pravilna je ocena, da iz izjave "Na osnovi dolga firme O. d. o. o. do gospoda G. P. se odrekam lastništva nad avtomobilom Safran 2,5 kupljenega in plačanega v celoti firmi L. d.d.“ ne izhaja, da družba O. na tožnika prenaša odškodninsko terjatev iz naslova neizpolnjene pogodbe med toženo stranko iz družbo O. o leasingu vozila Safran 2,5.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS00002602
ZPP člen 2, 2/1, 367, 367/2. ZZZDR člen 51.
obseg zapuščine - sklepčnost tožbe - vezanost sodišča na tožbeni zahtevek - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Enotno stališče sodne prakse je, da vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo le na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju, ne ohranijo pa položaja posebnega premoženja; prav tako ne morejo vplivati na višji delež na posameznem predmetu iz skupnega premoženja.
Pravilo o vezanosti na zahtevek (prvi odstavek 2. člena ZPP) sodišču preprečuje, da bi tožniku prisodilo kaj več (plus) ali kaj drugega (aliud), kot je zahteval. Ni pa ovire, da sodišče tožniku prisodi kaj manj (minus), kot je s tožbo zahteval. Delna ugoditev zahtevku je vedno mogoča.