ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZOR člen 201.
dopuščena revizija – pomembno pravno vprašanje – nepremoženjska škoda - smrti bližnjega – posredni oškodovanci – telesne bolečine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je tožena stranka odgovorna za nepremoženjsko škodo, ki je prvi tožnici nastala iz naslova poslabšanja zdravja oziroma telesnih bolečin zaradi smrti bližnjega.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0014259
ZZZDR člen 51, 59.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – deleži na skupnem premoženju - samostojni podjetnik – posojilo – načelo realne subrogacije – domneva o velikosti deleža
Za odločitev, ali stvar spada v skupno premoženje, ni pomembno, kdo od zakoncev je najel posojilo za njen nakup. Tudi z odplačevanjem najetega posojila po razvezi zakonske zveze se delež na skupnem premoženju ne more spremeniti, ampak zakonec lahko zahteva le povračilo tistega dela skupnega dolga, ki ga je sam poplačal, je pa presegal njegov delež. Skupno premoženje predstavljajo tudi stvari, ki jih je toženec uporabljal pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti kot samostojni podjetnik. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. Bistveno je, da je bilo to premoženje pridobljeno z delom med trajanjem zakonske zveze.
V sodni praksi je uveljavljeno načelo realne subrogacije, po katerem so del skupnega premoženja tudi stvari in pravice, ki so bile pridobljene z zamenjavo ali z izkupičkom za prodano stvar iz skupnega premoženja.
Ker toženec določnega ugovora glede višjega deleža na skupnem premoženju ni uveljavljal, sodiščema odločitve o velikosti deležev sploh ne bi bilo treba obrazlagati.
Odklonitveni razlog iz 6. točke 39. člena ZKP je podan, če se ugotovi, da ima sodnik takšno posebno prepričanje, da bo o zadevi odločil pristransko (subjektivni test), ali pa, da je na sodnikovi strani takšna okoliščina, ki pri razumnem človeku lahko ustvari dvom v sodnikovo nepristranskost (objektivni test).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS0014607
ZDen člen 68, 88. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - začasna odredba – standard obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje – denacionalizacija – vrnitev nepremičnin v naravi – izguba pravice – zavarovanje terjatve z začasno odredbo – pomembno pravno vprašanje
Revizija se (med drugim) dopusti v smeri preizkusa pravilnosti materialnopravnega stališča o izgubi pravice zahtevati vrnitev podržavljenih zemljišč v naravi zaradi opustitve zavarovanja z začasno odredbo po 68. členu ZDen.
Obrazložitev sodišča druge stopnje, ki ob nejasnih razlogih sodišča prve stopnje o pasivni stvarni legitimaciji toženca na izrecen in substanciran pritožbeni očitek v tej smeri ne daje jasnega in popolnega odgovora na to, kakšni sta dejanska in pravna podlaga njegove (solidarne) obveznosti, ni zadostna.
ZUS-1 člen 83, 83/1-1, 94. ZDen člen 44, 44/1, 44/3, 85. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 4, 5.
Utemeljen pa je revizijski ugovor o nepravilni uporabi materialnega prava glede določitve vrednosti odškodnine. ZDen v prvem odstavku 44. člena določa temeljno načelo za določanje odškodnin, da se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju sedanje vrednosti. V tretjem odstavku 44. člena pa napotuje na podzakonske akte, ki pa seveda ne morejo posegati v bistvo osnovnega kriterija – upoštevanje sedanje vrednosti. Tako je bil na podlag tretjega odstavka 44. člena izdan Odlok in na podlagi 85. člena ZDen Navodilo. Izhodiščna vrednost zemljišč je določena v 4. členu Odloka v znesku 3,94 DEM/m2, v 5. členu pa je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti. Pristojnemu ministrstvu je namreč naloženo, da tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po tem Odloku, večja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljeni odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost.
Ne da bi se opredeljevalo do zatrjevanega porasta cen, kot ga navaja revizija, pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da korekcija izhodiščne vrednosti vse od uveljavitve Odloka ni bila opravljena. Če so tržne cene res porasle preko deleža iz drugega odstavka 5. člena Odloka, potem izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka ni več mogoče uporabiti, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen. V takem primeru bo moralo sodišče prve stopnje sedanjo vrednost ugotavljati na drugačen način. Tožen stranka pa v odgovoru na revizijo na ugovor glede porasta cen oziroma neusklajenosti odškodnin za podržavljeno premoženje ni odgovorila in ni ponudila nasprotnih argumentov.
ukrep gradbenega inšpektorja – dovoljenost revizije – obveznost, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker odstranitev nelegalne gradnje ni odločanje o pravici oziroma obveznosti, izraženi v denarju, vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.
Zelo hudih posledic, ki bi stranki nastale, če bi izpolnila obveznost iz inšpekcijske odločbe in odstranila nelegalno zgrajeni objekt, ni mogoče izkazati z naknadno pridobljenim gradbenim dovoljenjem.
GRADBENIŠTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1013209
ZUS-1 člen 83, 83/2-1. ZGO-1 člen 152.
dovoljenost revizije - inšpekcijski ukrep gradbenega inšpektorja - vrednost izpodbijanega dela dokončnega akta - pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Spor o zakonitosti inšpekcijske odločbe ni spor, v katerem je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Zato tudi revidentkine navedbe o vrednosti spora ne vplivajo na dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
UPRAVNI SPOR – INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO – UPRAVNI POSTOPEK
VS1013218
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1, 293, 293/1.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – delna prostovoljna izpolnitev obveznosti
Sklep o dovolitvi izvršbe, ki je skladen z izvršilnim naslovom, ne vsebuje odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi, saj to odločitev vsebuje izvršilni naslov. Zato tak sklep ni upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne eden izmed sklepov iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1. Delna izpolnitev obveznosti po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe vpliva na obseg izvršbe, kar bo tožnik uveljavljal v postopku pred upravnim organom prve stopnje, ki je izključno stvarno pristojen za izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe.
ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1-4. ZPol člen 102. ZPSI-1 člen 81, 82.
zavrženje tožbe – ni upravni akt – negativna ocena praktičnega dela izobraževanja – ugovor na oceno – sodno varstvo
Za ocenjevanje in pravno varstvo zoper oceno se za izobraževanje po ZPol smiselno uporabljajo določbe Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju – ZPSI-1. Zoper oceno praktičnega dela izobraževanja ni predvideno sodno varstvo v upravnem sporu.
Tožnice so na dan uveljavitve ZPre-1 presegale prevzemni prag v ciljni družbi, niso pa presegale končnega prevzemnega praga v smislu obvezne razlage 75. člena ZPre-1, ki je veljala v času odločanja. V času izdaje izpodbijane odločbe pa je lastniški delež padel pod prehodni prevzemni prag, zato ni bilo podlage za izrek sankcije prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic
gradbeno dovoljenje – stranski udeleženec – dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje – položaj stranskega udeleženca – na splošni ravni izpostavljeno vprašanje
Revidentka tudi z obširnimi revizijskimi navedbami ni konkretizirala na splošni ravni izpostavljenega vprašanja, ali lahko kot stranska udeleženka uveljavlja vse vsebinske in procesne ugovore v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan. Pa tudi sicer je Vrhovno sodišče že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da lahko stranski udeleženec v postopkih, v katerih se odloča o dovolitvi posega v prostor, varuje le svoje pravice in pravne koristi, ne more pa uspešno uveljavljati dejanskega interesa ali varovati javne koristi.
mednarodna zaščita – ustavitev postopka – odsotnost na osebnem razgovoru – poslano vabilo in opozorilo v maternem jeziku – domneva o umiku prošnje
Ker se tožnik kljub pravočasno poslanemu vabilu in opozorilu v angleškem jeziku kaj sledi, če se vabilu na osebni razgovor ne bo odzval, temu vabilu ni odzval, je tožena stranka pravilno uporabila določbo prve alineje drugega odstavka in določbo tretjega odstavka 50. člena ZMZ ter postopek za priznanje mednarodne zaščite ustavila. Glede na jasno določbo 50. člena ZMZ, ki je bila podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa tožene stranke, slednja ni imela nobene podlage za posebno ugotavljanje dejanskih okoliščin, zakaj tožnika ni bilo na osebnem razgovoru. Prav tako ni bila dolžna skrbeti za njegovo fizično udeležbo na tem razgovoru.
POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – GRADBENIŠTVO
VS4001745
ZPP člen 13, 13/2, 285. ZOR člen 640. ZGO člen 37a, 65, 71.
gradbena pogodba - klavzula ključ v roke – zamuda z izpolnitvijo - krivda za zamudo – pridobitev uporabnega dovoljenja - - poslovna odškodninska odgovornost – materialno procesno vodstvo – predhodno vprašanje
Sodišči nižjih stopenj sta pri presoji, ali se učinek pogodbene klavzule „ključ v roke“ razteza tudi na dolžnost pridobitve uporabnega dovoljenja s strani toženke, izhajali iz dejanske ugotovitve, da je bila pogodbena volja strank takšna. Vendar pa tega pogodbenega določila ne gre tolmačiti tako široko, da bi iz njega izhajala zaveza toženke pridobiti uporabno dovoljenje tudi v primeru, ko je tožnica sama, zaradi svojih posebnih zahtev, zaprosila za (novo) gradbeno dovoljenje, ki se je nanašalo na rekonstrukcijo kupljenih poslovnih prostorov. Ker je zaradi posebnih zahtev kupke (tožeče stranke) po rekonstrukciji kupljenih poslovnih prostorov prišlo do časovnega zamika (zamude) pri pridobitvi uporabnega dovoljenja, je pravilna presoja da tožena stranka ne more biti odškodninsko odgovorna za škodo, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi te zamude.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 35.
priznanje tuje sodne odločbe - pravnomočnost nemške sodbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 (Bruseljska uredba I)
Ugotovitev o pravnomočnosti sodbe nemškega sodišča je sodišče prve stopnje oprlo na potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, s katerim je opremljena originalna sodba, tega potrdila pa po pravu države izvora ni mogoče presojati v postopku priznanja izvršljivosti po Uredbi 44/2001. Sicer pa pravnomočnost tuje sodne odločbe po Uredbi 44/2001 ni pogoj za priznanje izvršljivosti tuje sodne odločbe.
pripor – odreditev pripora – utemeljen sum – pravice obrambe - zaslišanje obdolženca - pregled spisov - izpovedba soobdolženca - pravica seznanitve z dokaznim gradivom
Pravica do seznanitve z dokaznim gradivom ne pomeni dolžnosti ali obveznosti sodišča, da obdolženca pred zaslišanjem posebej opozori na vsebino posameznih dokazov ali da povzame oziroma prebere zapisnike o zaslišanjih na predhodnih narokih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – NELOJALNA KONKURENCA
VS4001739
OZ člen 190. ZOR člen 210. ZVK člen 13. ZPP člen 7, 7/1, 286, 337, 339, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1.
neupravičena pridobitev – trditveno in dokazno breme – nelojalna konkurenca – odškodninska odgovornost po ZVK – podlage odškodninske odgovornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - načelo kontradiktornosti
Če se je sodišče prve stopnje natančno opredelilo do vseh spornih pravnih in dejanskih vprašanj, sodišče druge stopnje pa se s takšno presojo izrecno ali konkludentno strinja, potem mu ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki pomenijo zgolj ponovitev navedb iz postopka pred sodiščem prve stopnje in na katere je stranka že dobila odgovor.
Trditveno in dokazno breme glede izkazovanja predpostavk neupravičene pridobitve je na tožeči stranki.
Tudi za nastanek odškodninske odgovornosti po ZVK morajo biti podane vse štiri predpostavke: protipravnost, vzročna zveza med protipravnostjo in škodo, škoda in odgovornost.
predlog za dopustitev revizije - nesreča pri delu – judo met - objektivna odgovornost delodajalca
Pri presoji, da je bila konkretna dejavnost nevarna in kot taka podlaga za objektivno odškodninsko odgovornost tožene stranke, je sodišče upoštevalo celoto okoliščin in ne samo ponesrečeni judo met. Taka presoja ni v neskladju s citiranimi sodbami Vrhovnega sodišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - zahteva zoper pravnomočen sklep o zavrnitvi predloga za odpravo pripora – trajanje pripora – odprava pripora – odreditev pripora
Sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bilo ugodeno pritožbi okrožne državne tožilke in izpodbijani prvostopenjski sklep o odpravi pripora spremenjen tako, da se predlog obdolženčeve zagovornice za odpravo pripora zavrne, ne pomeni nove odreditve pripora, zoper katero bi bila dovoljena zahteva za varstvo zakonitosti.