predlog za dopustitev revizije – sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi – dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga
Spor o sporazumni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je individualni delovni spor o prenehanju delovnega razmerja v smislu določb 2. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem je revizija zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje že po zakonu dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4001744
ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 101, 101/4, 101/4-2, 103, 103/2. ZASP člen 1, 1/3, 73, 81.
spor o pristojnosti – izključna krajevna pristojnost – spor o pravicah intelektualne lastnine - plačilo avtorskega honorarja
Avtorski honorar je lahko dogovorjen kot plačilo pri pogodbenem prenosu materialnih in drugih pravic avtorja (73. člen v zvezi z 81. členom ZASP). Z uveljavljanjem plačila avtorskega honorarja se torej uresničujejo premoženjski interesi avtorja, ki izvirajo iz njegove avtorske pravice (3. točka 1. člena ZASP).
V sporih o pravicah intelektualne lastnine so za odločanje na prvi stopnji, ne glede na vrednost spornega predmeta, pristojna okrožna sodišča (4. točka drugega odstavka 101. člena ZS); krajevno izključno pristojno pa je Okrožno sodišče v Ljubljani (drugi odstavek 103. člena ZS).
izključitev postopka o prekršku in sankcije - postopek o prekršku - kazenski postopek - prekinitev postopka o prekršku – sodba, s katero se postopek ustavi
Če se tekom postopka o prekršku začne kazenski postopek, sodišče postopek o prekršku prekine.
ZP-1 člen 62, 62-2, 155, 155/2. URS člen 22, 29, 29-3.
dokazni predlog - bistvena kršitev določb postopka - enako varstvo pravic - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - možnost izjave o prekršku - razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo - pravica do poštenega postopka - odločanje sodišča
Uradni zaznamek o dejanskem stanju, ki ga prekrškovni organ oblikuje po prejemu zahteve za sodno varstvo, predstavlja odgovor nasprotne stranke in hkrati tudi oceno, da zahteva ni utemeljena.
Razlikovanje med kršitelji, ki v zahtevi za sodno varstvo navedejo vse dejanske vidike obravnavane zadeve, in kršitelji, ki tega ne storijo, ker jim ni znano, kaj bo v opisu dejanskega stanja navedel prekrškovni organ, z vidika 22. člena Ustave ni utemeljeno.
Zaključek o zmanjšanju stečajne mase ne bi bil mogoč v primeru sočasne izpolnitve obveznosti, saj se v tem primeru dolžnikovo premoženje ne bi zmanjšalo, temveč bi le spremenilo obliko. Tožena stranka v reviziji sicer navaja, da je bila sočasnost izpolnitve pogoj, da se vršijo naslednje dobave, vendar pa ta trditev nima podlage v ugotovitvah nižjih sodišč, kjer je sodišče druge stopnje ugotovilo, da pogodbene obveznosti niso bile izvršene sočasno. Zato je izpolnjen objektivni element izpodbojnosti.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - spor iz najema nepremičnine - sporazum o krajevni pristojnosti - izključna krajevna pristojnost
V predmetni zadevi gre za gospodarski spor po prvi točki prvega odstavka 481. člena ZPP, saj sta obe pravdni stranki gospodarski družbi, obenem pa drugi odstavek 481. člena ZPP ne izključuje narave gospodarskega spora, saj gre za spor iz najema nepremičnine, ne glede na to, ali se vtoževane zneske opredeli kot najemnino ali kot odškodnino zaradi neupravičenega odstopa od najemne pogodbe.
Sporazum o krajevni pristojnosti po prvem odstavku 69. člena ZPP bi bil lahko pravno upošteven le, če zakon ne bi določal izključne krajevne pristojnosti kakšnega drugega, sicer stvarno pristojnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije – postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit – zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije je vložil tožnik sam, ni pa navedel in izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato predlog zavrglo.
ZAVAROVALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4001755
OZ člen 922, 922/3.
zavarovalna pogodba - zavarovalni primer - ničnost zavarovalne pogodbe - čas nastanka zavarovalnega primera - védenje pravne osebe - pozitivno védenje za nastanek zavarovalnega primera - alter ego doktrina - retroaktivno zavarovanje
Za presojo
pozitivnega
védenja pravne osebe o nastanku zavarovalnega primera je potrebno upoštevati, da gre za gospodarsko družbo.
Izhodišče za iskanje odgovora na vprašanje, kdaj lahko védenje fizičnih oseb, ki delujejo za gospodarsko družbo, pripišemo védenju gospodarske družbe, je
alter ego
doktrina. V pojem
alter ega
gospodarske družbe sodijo v prvi vrsti osebe, ki jih kot take opredeljuje statusno pravo gospodarskih družb. To so osebe, ki v družbi opravljajo vsakodnevno poslovodno funkcijo.
Njihovo védenje se vedno šteje kot védenje gospodarske družbe. Zaradi obsežnosti poslovodenja, predvsem v srednjih in večjih gospodarskih družbah, pa so pristojnosti poslovodstva pogosto delegirane osebam izven najožje poslovodne strukture. Takšna delegacija pristojnosti je neizogibno pospremljena z ustvarjanjem različnih ravni védenja
pri osebah, ki delujejo za gospodarsko družbo: (poenostavljeno) kolikor se obseg
informacij poslovodstva na eni strani zmanjšuje, se na drugi strani povečuje pri osebah, ki opravljajo delegirane pristojnosti, ker je sestavni del opravljanja le-teh zbiranje najrazličnejših informacij. Vendar, delegacija pristojnosti v načelu ne sme pomeniti orodja za zmanjševanje odgovornosti gospodarske družbe v smislu zanašanja, da te odgovornosti ni, ker poslovodstvu in s tem gospodarski družbi določena informacija ni znana in je zato ni dolžna upoštevati. Gospodarska družba zaradi značilnosti svoje formalne strukture ne sme postati sredstvo za izogibanje odgovornosti za ravnanje oseb iz njenega personalnega substrata, ki lahko škodi tretjim. Zato se védenje gospodarske družbe ne omejuje zgolj na védenje poslovodstva, temveč se lahko razširi tudi na osebe, ki so v hierarhiji formalne strukture gospodarske družbe nižje, to je izven kroga poslovodstva, če te osebe izvršujejo dodeljene pristojnosti samostojno, brez naknadne obveznosti potrditve s strani nadrejenih.
Doktrina
alter ego
pa ne izključuje pomena védenja posameznikov
znotraj
gospodarske družbe, katerih delegirano delovno področje je med drugim povezano tudi s sklepanjem zavarovalnih pogodb, ki so potrebne za realizacijo določenega posla oziroma poslovnega razmerja, četudi te niso zadolžene za samo sklenitev zavarovalne pogodbe. Njihovo védenje, če gre za retroaktivno zavarovanje, bo mogoče pripisati gospodarski družbi, (1) če vedo za nastanek določenega dogodka in (2) da nastali dogodek sodi v okvir določene zavarovalne pogodbe, ki naj se sklene v okviru izvrševanja obveznosti po pogodbi, katere sklepanje jim je bilo delegirano s strani poslovodstva.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005638
ZP-1 člen 22, 22/4, 202a, 202a/1, 202a/4. ZVCP-1 člen 235, 235/4.
prekrški - kazni za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - prepoved vožnje motornega vozila
Čeprav bi moralo sodišče že s sodbo odločiti tudi o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa ta kršitev ni preprečevala izdaje naknadnega sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja v smislu prvega odstavka 202. a člena ZP-1.
dokazovanje - priznanje dejstev – izvedenec kot sodnikov pomočnik – dokazna pravila – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožeča stranka je poskušala v nasprotju s pravili procesnega prava doseči, da bi izvedenec (pri ogledu, ki ga je kot sodnikov pomočnik v prisotnosti strank izvedel po napotitvi prvostopenjskega sodišča) izvedel (tudi) dokaz z zaslišanjem prič, ki ga lahko izvaja le sodišče.
predlog za dopustitev revizije – nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - zastaranje denarnih terjatev
Praksa sodišč glede zapadlosti in začetka teka zastaralnega roka od delavčevih denarnih terjatev v zvezi z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja je bila res nekaj časa neenotna, vendar Vrhovno sodišče šteje, da jo je poenotilo najkasneje s sodbo VIII Ips 393/2008 z dne 19. 10. 2009, v kateri je zavzelo podobna stališča, kot sodišče druge stopnje v obravnavani zadevi. Razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP zato niso podani.
izpraznitev poslovnih prostorov - uporaba tuje stvari brez pravnega naslova
ZLPP v prvem odstavku 13. člena določa, da … mora podjetje stvari, ki so predmet začasne odredbe (izdane zaradi zahtevka za denacionalizacijo - gl. člene 9 - 12), popisati in izločiti iz lastninskega preoblikovanja ter jih uporabljati kot dober gospodar. Skladno z določbo prvega odstavka 51. člena ZZLPPO se šele s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji ta sredstva olastninijo – bodisi z vrnitvijo denacionalizacijskemu upravičencu bodisi s prenosom v last (tedaj) Slovenske razvojne družbe.
ZDSS-1 člen 31. ZPP člen 367a, 384, 394. ZST-1 člen 34.
predlog za dopustitev revizije – sodna taksa – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – obnova postopka - dovoljenost revizije po zakonu – zavrženje predloga
Ker je zoper pravnomočni sklep sodišča druge stopnje o predlogu za obnovo postopka v sporu o prenehanju delovnega razmerja revizija dovoljena že po zakonu, tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev predloga za dopustitev revizije.
objava sodbe - znamka - kršitev znamke - verjetnost zmede v javnosti - pravice iz znamke - prepoved uporabe znaka - obseg negatorne prepovedi uporabe znaka
Vsebina prepovednega zahtevka (in nato tudi sodbe) je vezana na dejansko delovanje kršitelja. Imetnik znamke ne more v naprej in na zalogo doseči sodne prepovedi vseh vrst možnih kršitev, ki se v določeni pojavni obliki (še nikoli) niso zgodile.
Pri presoji obstoja kršitve znamke v smislu točke b prvega odstavka 47. člena ZIL-1 se opravita primerjava (enakosti ali podobnosti) blaga, obseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava (enakosti ali podobnosti) spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev (potrošnik nepravilno domneva, da blago izvira od istega proizvajalca ali ekonomsko povezanih družb).
ZPP člen 7, 214, 347, 347/3-1. ZGD-1 člen 310, 395.
izpodbojnost sklepov skupščine – pooblastilo za glasovanje na skupščini – organizirano zbiranje pooblastil – dokazovanje neprerekanih dejstev – odločanje sodišča druge stopnje izven obravnave – dokazna ocena listin – pravica do izjave v postopku
Tožena stranka ni zanikala navedbe, da pooblastilo ni vsebovalo sestavin, ki jih določa tretji odstavek 310. člena ZGD-1, zato to dejstvo ni bilo predmet dokazovanja (drugi odstavek 214. člena ZPP) in ga je drugostopenjsko sodišče lahko vzelo za podlago svoje odločitve tudi na nejavni seji, ne da bi s tem prikrajšalo toženo stranko za pravico do izjave.
Iz prvega in drugega ter šestega odstavka 310. člena ZGD-1 bi se res dalo razumeti, da je odločilen namen, s katerim se dajejo oziroma zbirajo pooblastila, ne pa že kar okoliščina, da je posamezen pooblaščenec zbral pooblastila več kot 50 delničarjev. Kakšni so bili razlogi, da so se delničarji, kupec delnic in pooblaščenec namenili zbrati tolikšno število pooblastil in kakšen cilj pri tem zasleduje tisti, ki zbira pooblastila, pa glede na besedilo določb prvega in drugega odstavka 310. člena ZGD-1 ni odločilno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI - VETERINARSTVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VS2005679
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZVMS člen 5, 12, 14, 95.
bistvena kršitev določb postopka - razlogi o odločilnih dejstvih – pogoji za premike živali – prijava – imetnik živali
Prekršek po drugem odstavku 12. člena ZVMS lahko stori le lastnik živali. S tem, ko sodišče ni ugotovilo navedenega odločilnega dejstva, je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2005587
ZP-1 člen 22, 22/3.
kazni za prekrške - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Pri izrekanju prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku je za ugotovitev, ali je dosežena oziroma presežena vsota kazenskih točk v obdobju treh let, odločilen čas storitve prekrška.
predlog za dopustitev revizije – stroški prevoza na delo - enotna sodna praksa
Zgolj dejstvo, da o pravnem vprašanju, ki ga izpostavlja predlagatelj, Vrhovno sodišče še ni odločalo, ne utemeljuje predloga za dopustitev revizije, zlasti, ker je glede izpostavljenega vprašanja praksa višjega sodišča enotna. S poenoteno sodno prakso višjega sodišča o izpostavljenem pravnem vprašanju pa je zagotovljena pravna varnost in enotna uporaba prava.
neupravičena pridobitev – plačilo nedolga – vrnitev neupravičeno zaračunanega davka na dodano vrednost (DDV) – razmerje okoriščenca do države – zmota o obstoju obveznosti po računu – pravila vračanja – privolitev v prikrajšanje – kdaj se ne more zahtevati vrnitev
Le če se je plačnik zavedal, da plačuje, čeprav v resnici plačila ne dolguje, in ni okoliščin, ki bi temu njegovemu dejanju lahko odvzemale pomen prostovoljne privolitve v prikrajšanje, plačnik nima pravice zahtevati plačila nazaj, ravno zato, ker je prostovoljno privolil v prikrajšanje in to jasno izrazil s plačilom nedolga. Sklepanje o privolitvi v prikrajšanje (na čemer je utemeljena izguba pravice terjati nazaj plačilo, ki je bilo opravljeno brez pravne podlage) pa je izključeno v primeru, ko plačnik (ob plačilu) zmotno meni, da obstoji dolg, ki ga plačuje, četudi morda zmota ni opravičljiva.
V načelu ni izključeno, da bi se dokončna davčna obremenitev, ki je v vzročni zvezi z okoriščenjem, upoštevala kot odbitek pri opredeljevanju okoriščenja. Obstoj konkretne in dokončne davčne obremenitve iz razmerja davčnega zavezanca do države se tako lahko izpostavi kot predhodno vprašanje, pomembno za opredelitev konkretnega okoriščenja, ki je predpostavka neupravičene pridobitve.