Subrogacija v smislu 1. odstavka 939. člena ZOR pomeni zgolj enak položaj zavarovalnice, kot bi bil položaj oškodovanca, v kolikor bi sam uveljavljal povrnitev škode od povzročitelja oziroma njegove zavarovalnice.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
dejansko stanje - zagovor - izvedensko mnenje
Čeprav je izvedenec cestno prometne stroke dopustil možnost, da je oškodovanec trčil v obdolženkin avtomobil, česar pa na tehnični način ni mogel ugotoviti, je dejansko stanje pravilno ugotovljeno, ker je isti izvedenec na podlagi sledi na cesti ugotovil, da je prišlo do trčenja na oškodovančevem voznem pasu, ko je obdolženkino vozilo zaradi prevelike hitrosti že zanašalo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - invalid - zagovor delavca - nedenarna terjatev - ZDR 2002
Tožnica bi morala izkazati za verjetno, da ji je tožena stranka nezakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi ter da delovno mesto, ki se tožnici ponuja z novo pogodbo o zaposlitvi, ne ustreza njeni preostali delovni zmožnosti. Tožnica je bila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi seznanjena z mnenjem invalidske komisije, da je delovno mesto, za katero ji je delodajalec ponudil novo pogodbo o zaposlitvi, ustrezno glede na njeno delovno zmožnost, tožnica pa se je že prej lahko izrekla o primernosti novega delovnega mesta. V tem primeru delodajalec delavcu ni bil dolžan omogočiti zagovora, saj so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zato terjatev ni verjetno izkazana in ni pogojev za izdajo začasne odredbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - zloraba bolniškega staleža - obvestilo sindikatu - nedenarna terjatev - verjetnost obstoja terjatve - ZDR 2002
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi nespoštovanja navodil lečečega zdravnika potem, ko ji je omogočila zagovor, v skladu z določbo 2. tč. 83. člena ZDR 2002. Ker ni razvidno, da bi tožnica zahtevala, da delodajalec o nameravani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi obvesti sindikat, se ne more v pritožbi sklicevati na to, da bi jo moralo sodišče prve stopnje o tem zaslišati, ko je odločalo o začasni odredbi.
izvršba na denarna sredstva delodajalca - začasna odredba v individualnih delovnih sporih - izvršljivost sklepa - nadomestilo plače - preračun bruto zneska v neto znesek nadomestila plače
Ker so bili v sklepu o izdaji začasne odredbe, s katero je bil odrejen rubež denarnih sredstev delodajalca, navedeni bruto zneski nadomestila plače, to ni zadostovalo za izvršbo z rubežem denarnih sredstev, saj je sodišče naložilo neto izplačilo. Zato je tožnica predlagala izdajo sklepa, s katerim se odredi izvršitev pravnomočnega sklepa v neto zneskih, kar pa ne pomeni izdaje nove začasne odredbe, ampak le preračun bruto zneskov v neto zneske nadomestila plače.
Kateri ukrep, ki je določen z zakonom, uporabi sodišče, je odvisno od vrste kršitve načela poštenja in vestnosti pri uresničevanju pravice, ki jo ima udeleženec po zakonu. Primeren ukrep, ki ga določa zakon, v primeru umika in istočasne vložitve novega predloga za prisilno poravnavo, za katerega sodišče ugotovi, da je vložen zato, da z njim dolžnik doseže drugačne učinke od tistih, ki jih predvideva procesni zakon, je zavrženje ponovnega predloga, ker ni podana pravna korist predlagatelja za ponovno vložitev istega predloga kot je bil umaknjen. V tem primeru pa se ne začne postopek prisilne poravnave in tudi odpade ovira za odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka.
Zakon o obligacijskih razmerjih določa enotna merila tako za pogodbene kot tudi za nepogodbene odškodninske obveznosti. Po določbi 269. člena ZOR pridejo različna merila odškodninskega prava v poštev le v primeru, kadar pogodbena odškodninska odgovornost zahteva posebno ureditev. In ker glede elementov oziroma predpostavk odškodninske odgovornosti ZOR ne določa nobene specialne ureditve, tudi za pogodbene obveznosti med drugim velja, da mora škoda izvirati iz nedopustnega ravnanja.
Določba 19. člena ZJSRS-C je imela pojasnjevalno naravo, ki je učinkovala v povezavi z določbami ZDR, zaradi česar je pri obravnavi pravice do odpravnine potrebno izhajati iz določbe 3. odst. 36f. čl. ZDR. Delavci so imeli pravico do odpravnine v primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca tudi pred uveljavitvijo novele ZJSRS-C.
ZTPDR člen 80, 80/1, 81, 81/1, 83, 83/1. ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 133, 133/1, 139, 139/3.
vročanje pisanj - pravna oseba - vročanje - ugovor delavca - ugovor - sodno varstvo
Tožena stranka, ki je pravna oseba, je dolžna organizirati svoje poslovanje tako, da določi osebo za sprejem poštnih pošiljk. Če tega ne stori in ji delavec poskuša dvakrat pravilno (s priporočeno pošiljko) vročiti ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja (prvič na poslovni naslov, drugič na sedež tožene stranke), začne teči 30-dnevni rok za odločitev delodajalca iz 1. odstavka 83. člena ZDR z dnem, ko je delavec seznanjen, da tudi druga pošiljka (naslovljena na sedež delodajalca) ni bila dvignjena. Napačno je stališče, da bi delavec (zaradi indiferentnosti delodajalca pri dvigovanju pošte) moral delodajalcu vročiti ugovor neposredno na sedežu delodajalca.
V skladu z določilom 137. ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče vsa pisanja vročalo pooblaščenki, tudi sedaj izpodbijani sklep, ki ga je prejela 25.2.2003. Po prejemu tega sklepa je odvetnica sodišču sporočila, da je pooblastilno razmerje že pred leti prenehalo in predlagala, da sodišče sklep vroči sami dolžnici, kar je sodišče tudi storilo, dolžnica pa se je zoper njega pritožila 8.4.2003. Sklep je bil pravilno vročen odvetnici kot pooblaščenki dolžnice, saj sodišču vse dotlej nista bila naznanjena preklic ali odpoved pooblastila (2. odstavek 99. člena ZPP) in zato tudi ni moglo postopati drugače. Ker pa je bil sklep pravilno vročen, je tudi rok za pritožbo začel teči od takšne vročitve, torej od vročitve sklepa odvetnici ne glede na to, da je kasneje sporočila, da naj bi pooblastilo že predčasno prenehalo. Pritožba, ki jo je vložila dolžnica sama, je zato prepozna.
ZPP člen 155, 155/1, 155, 155/1. Odvetniška tarifa člen 13, 13/3, 14, 13, 13/3, 14.
stroški postopka - potrebni stroški - odsotnost iz pisarne - stroški prevoza na delo in z dela
Stroški, povezani z odsotnostjo iz pisarne, ter stroški potovanja pooblaščenca na sodišče, so bili nepotrebni, saj bi si tožnica, ki stalno živi v bližini kraja, kjer je sedež sodišča, lahko izbrala koga od pooblaščencev iz tega kraja (po spisku Odvetniške zbornice gre za 7 odvetnikov) in ne iz kraja, ki je od sedeža sodišča oddaljen 90 km.
Iz določbe 253. člena ZPP tako izhaja, da je obravnavanje pisnega izvida in mnenja na naroku (glavni obravnavi) pravilo in ne izjema. To izhaja tudi iz temeljnega načela neposrednosti in ustnosti, določenega v 4. členu ZPP in sicer, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. V obravnavanem primeru pa je prvostopno sodišče navkljub graji izvedenskega mnenja glede okoliščin, ki so pravno pomembne za rešitev spora, opustilo zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi. Taka opustitev pa je lahko vplivna na zakonitost in pravilnost sodbe in tako predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP.