Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - garaža - pravica uporabe - gradbeno dovoljenje - pravica graditi na zemljišču - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni prednik - prenumeracija parcel
Na podlagi nekdaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil mogoč prenos pravice uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta na način, da se zemljišče uporablja za potrebe tega objekta.
Odločbi o podelitvi zemljišča za gradnje in gradbeno dovoljenje vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031272
ZZZDR člen 12, 50, 81a, 81a/1, 84, 84/2. OZ člen 539, 540, 541. ZPP člen 274, 311, 417. DZ člen 110.
spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - zahtevek za vrnitev darila - razveza zakonske zveze - tožba za razvezo zakonske zveze - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - restriktiven pristop - preživljanje zakonca - preklic darila - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - nezapadel zahtevek do konca glavne obravnave - vložitev nove tožbe
Zahtevek za vrnitev darila po 84. členu ZZZDR je utemeljen šele po pravnomočni razvezi zakonske zveze.
Vračilo daril pod pogoji iz 84. člena ZZZDR je posledica razveze; v času trajanja zakonske zveze pogoji za vračanje daril iz navedenega člena v nobenem primeru ne pridejo v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031900
OZ člen 199, 200, 202, 766. SPZ člen 66, 68, 197. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
poslovodstvo brez naročila - plačilo kupnine - sorazmerno plačilo - sečnja gozda - sanitarna sečnja - prodaja lesa - posel rednega upravljanja - soglasje solastnikov - solastna nepremičnina - pogodba o naročilu - upravičenja solastnika - ugovor izpolnitve obveznosti - bremena skupne stvari - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor - plačilo stroškov - plačilo pristojbin - plačilo nadomestila za uporabo - izdatek za drugega
Kot utemeljeno ugotavlja sodišče prve stopnje, je skladno s pogodbo sklenjeno med pokojno toženko in A., slednji od kupnine za les pridobljen v okviru sanitarne sečnje odštel vse stroške le-te in celoten presežek nakazal na račun toženke. V praksi je šlo za kompenzacijo računov, ki sta jih drug drugemu izstavila toženka (računi za plačilo kupnine za les) in M. (računi za plačilo stroškov sanitarne sečnje). To med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno, takšen način poslovanja pa sta potrdili tudi zaslišani priči.
vmesna sodba - škodni dogodek - sečnja in spravilo gozdnega drevja - gibanje po terenu - razmočena tla na delovišču - protipravno ravnanje zavarovanca - zavarovana odgovornost - fizikalni nastanek poškodb - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dokazna ocena sodišča prve stopnje - telesna poškodba
Tožnik je sam prispeval k nastanku škode v deležu 50%. Sodišče druge stopnje v tej zvezi izpostavlja, da ima tožnik opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja gozdarstva in kmetijstva in večletne delovne izkušnje, zato bi se moral zavedati nevarnosti dela v opisanih vremenskih in terenskih razmerah in delo kritičnega dne odkloniti ali ga vsaj opravljati z ustrezno zaščitno opremo in na primerni varnostni razdalji, kot je to izpostavil sodni izvedenec gozdarske stroke.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 2, 2/2.
javni uslužbenec - napredovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS in tretjega odstavka 1. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela. Pravilno je pojasnilo, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta.
ugovor po izteku roka - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - dejstva, ki jih stranka ne zanika - delna plačila - plačilo izvršitelju - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.
Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.
Zahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ).
Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00032979
ZASP člen 30, 81, 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 168, 168/2. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (2007) člen 1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
avtorsko nadomestilo - radiodifuzna organizacija - kabelska retransmisija glasbenih del - prihodki iz radijske dejavnosti - neupravičena pridobitev koristi - primerno denarno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - odmerni odstotek - pravna praznina - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odmera pravdnih stroškov - potni stroški odvetnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - pravica do proste izbire pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Napačno je stališče, da bi bilo v odsotnosti trditev, katere konkretne ne-radijske dejavnosti opravlja tožena stranka in kakšne prihodke iz teh dejavnosti ustvari, treba šteti, da so bili vsi njeni prihodki v letu 2013, prikazani v evidenci AJPES, ustvarjeni z radijsko dejavnostjo. Z navedbami o skupnem znesku prihodkov iz radijske dejavnosti, o poročanju tožeči stranki o svojih mesečnih prihodkih iz radijske dejavnosti, o avansnih plačilih in o (s strani tožeče stranke) izdanih avansnih računih, je tožena stranka dovolj konkretizirano prerekala navedbe tožeče stranke o višini prihodkov.
Drži, da bi si tožena stranka za zastopanje v tem sporu lahko izbrala pooblaščenca z območja sedeža sodišča, a njeno pravico do proste izbire odvetnika dodatno utemeljuje okoliščina, da jo isti pooblaščenec zastopa tudi v drugih podobnih sporih (proti SAZAS), zato mu je materialnopravna problematika dobro znana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - evidenca o izrabi delovnega časa
Pravočasno prihajanje na delo in upoštevanje predpisanega delovnega časa predstavlja kršitev delavčeve temeljne obveznosti opravljanja dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1), kot tudi kršitev dolžnosti upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti. Zahteva delodajalca po registraciji prihodov in odhodov z dela je povsem legitimna, delavec pa je takšno zahtevo delodajalca dolžan spoštovati. Delodajalec lahko, v skladu s pristojnostjo dajanja navodil in organiziranja dela, uvede registracijo ure in zahteva od delavcev evidenco prisotnosti na delu.
Po 34. členu ZDR-1 je delavec dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik ni spoštoval pravil o registraciji delovnega časa s tem, ko je v sistem za registracijo delovnega časa vnesel neresnične podatke o dejanskih prihodih in odhodih z delovnega mesta, zato je sodišče pravilno presodilo, da lažno prikazovanje prisotnosti na delovnem mestu pomeni obstoj odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in mu je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdv člen 17, 17/5.
odvetniška tarifa - znižanje nagrade odvetnika - odločitev o pravdnih stroških - dodeljeni odvetnik - odvetnik po uradni dolžnosti
ZOdvT je za civilne postopke, med drugim za pravdnega, v 3. delu tarife kot sestavnem delu tega zakona, pod Opombo 3 v 5. odstavku določil, da gre postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku polovica v tarifi določene nagrade. ZOdvT je v tarifi za posamezne postopke na več mestih določal znižanje nagrade v primeru, ko je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti ali ko je opravljal brezplačno pravno pomoč.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine - plačilo odškodnine za razlaščena zemljišča - pravna podlaga - pisna izdelava izvedenskega mnenja - strokovna institucija kot izvedenec - etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogodba - vsebina pogodbe - atrij kot sestavni del stanovanja - pravica uporabe - prenos lastninske pravice na nepremičnini - skupno pripadajoče zemljišče
Namen ZVEtL in ZVEtL-1 je (bil) zato doseči hitro in učinkovito izvedbo v postopku za čimprejšnjo ureditev teh razmerij, se pravi uskladitev nepremičninskih evidenc z dejanskim stanjem, ki je nujna za varno in zanesljivo odvijanje pravnega prometa. Za dosego tega cilja je zakonodajalec 1) predvidel posebni postopek, 2) upošteval, da gre za odločanje o lastninskih razmerjih na nepremičninah in je zato določil sodni postopek, 3) glede na naravo in vrsto razmerij ter na določenost kroga udeležencev kot najprimernejšega izbral nepravdni postopek ter 4) kot izid postopka predvidel ugotovitev pripadajočega zemljišča in vknjižbo (so)lastninske pravice v korist lastnika oziroma solastnikov stavbe na tem zemljišču. Upoštevaje navedeno niso utemeljeni pritožbeni očitki o protipravnem razlaščujočem učinku ZVEtL-1 ter s tem povezanih kršitvah ustavnih pravic do zasebne lastnine in do sodnega varstva in temeljih ustavnih načel.
V obstoječi zakonodaji pred letom 2003 je uzakonjena pravica do pripadajočega zemljišča oziroma zemljišča, ki je bilo potrebno za redno rabo nepremičnine, z uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ) pa je bil navedeni pravni institut ukinjen. Zato se pripadajoče zemljišče skladno z določili ZVEtL in ZVEtL-1 določa le za stavbe, zgrajene do 1. 1. 2003, ko je stopil v veljavo SPZ. Ob spremembi družbene v zasebno lastnino se je ob lastninjenju stanovanj in stanovanjskih hiš po zakonu pridobljena pravica uporabe transformirala v lastninsko pravico. V tem primeru je imel vpis v zemljiško knjigo zgolj deklaratorni značaj in se pritožba na takšen vpis neutemeljeno sklicuje. Ali povedano drugače, predlagatelji so pravico uporabe na pripadajočem zemljišču pridobili z nakupom svojih stanovanjskih enot po samem zakonu, le da še ni bila ugotovljena in ustrezno zavedena v zemljiški knjigi.
Čeprav je za ugotavljanje obsega individualnih pripadajočih zemljišč praviloma pristojen izvedenec urbanistične stroke, je lahko v konkretnem primeru izvedenka geodetske stroke imela potrebno znanje umeščanja objektov v prostor.
ZPVAS člen 8. ZMVN člen 3. ZAgrS člen 48, 52. Uredba o določitvi vrednosti zapuščine za nepremičnine, ki so v lasti članov agrarne skupnosti (2017) člen 2.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - uporaba materialnega prava - pravna podlaga odločanja - vrnitev premoženjskih pravic - vrnitev premoženja članu agrarne skupnosti - vrsta postopka po ZPVAS - nujni dedič - nujni delež - ugotovitev vrednosti zapuščine - izračun nujnega deleža - ugotavljanje vrednosti zemljišč - merila
Dedovanje premoženja, ki je vključeno v agrarno skupnost, določata dva predpisa, in sicer ZPVAS in ZAgrS. Po 48. členu ZAgrS se pravila o dedovanju, ki jih določa ta zakon, uporabljajo za dedovanje premoženja člana, ki je v solastnini oziroma skupni lastnini članov. Upoštevajoč zakonsko definicijo pojma člana iz drugega odstavka 2. člena ZAgrS, se ta zakon uporablja za dedovanje po fizičnih osebah, ki so vknjiženi kot solastniki ali skupni lastniki premoženja v agrarni skupnosti, ki je bila ponovno vzpostavljena na podlagi ZPVAS in ki je registrirana na podlagi ZAgrS. Pravila ZPVAS pa se uporabljajo za dedovanje po fizičnih ali pravnih osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile ob vrnitvi premoženja že mrtve ali razglašene za mrtve. Gre za t.i. „prvo dedovanje“ premoženja v agrarni skupnosti. Za tak primer gre v obravnavani zadevi, zato vprašanje, kateri predpis je treba uporabiti v tej zadevi, ne more biti sporno.
Tako po ZPVAS kot tudi po ZAgrS ima sodišče isti cilj - zaradi izračuna nujnega deleža je treba ugotoviti resnično vrednost zapuščine.
ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
stečaj zapuščine - preizkus terjatve - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - neposredno vročanje stranki
Pri pridržani osebi gre za duševno motnjo demenco, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja.
Oseba z opisanim vedenjem huje ogroža sebe in svoje zdravje in življenje, kakor tudi zdravje ali celo življenje drugih, kar pa je posledica duševne motnje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V določenem času zadržanja enega meseca se pričakuje umiritev, izpeljava potrebnih diagnostičnih preiskav, vse z namenom, da se vrne v domače okolje, sicer bi bila potrebna namestitev v socialnovarstveni zavod, saj brez pomoči ne zna več ustrezno poskrbeti zase, za svoje pravice, koristi, kot tudi zdravje oziroma življenje.
Dokler nekomu ni odvzeta poslovna sposobnost, je poslovno in s tem tudi procesno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje pridržanemu pravilno in zakonito, preko psihiatrične ustanove, vročilo izpodbijani sklep, saj bi mu bila sicer odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
spor majhne vrednosti - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vplačevanje v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - načrt vzdrževanja
Sodna praksa stoji na stališču, da se višina prispevka v rezervni sklad v smislu 41. člena SZ-1 lahko zviša (le), če tako določijo etažni lastniki v načrtu vzdrževanja, sprejetem po 26. členu SZ-1. Bistveno je torej, da se o zvišanju prispevka v rezervni sklad ne more odločati samostojno, ampak vedno le v povezavi s sprejetim načrtom vzdrževanja.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031663
OZ člen 131, 199.
odškodninski tožbeni zahtevek - predpostavke krivdne odgovornosti - protipravno ravnanje - upravljanje stvari v solastnini - soglasje solastnikov - rušenje objekta - poslovodstvo brez naročila - nujno poslovodstvo brez naročila
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo, da tožencu protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilno je navedlo, da je, kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja glede upravljanja stvari v solastnini oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji za uporabo tega instituta, zato o protipravnosti ravnanja toženca ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00034411
ZASP člen 130. OZ člen 3, 15, 18. ZPP člen 7, 212, 360, 360/1. ZPreZP-1 člen 14.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - višina nadomestila - veljavnost pogodbe - prenehanje pogodbe - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izjava stranke - enostranska izjava volje - soglasje strank - veljavnost odstopne izjave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - prostovoljno plačilo - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - uporabniki varovanih del - vezanost sodišča na trditve strank - sodba v drugi podobni zadevi
Sodišče je v vsakem posameznem pravdnem postopku vezano na postavljene zahtevke ter trditve in dokaze pravdnih strank podane v tem postopku. Različna odločitev sodišča v podobnih postopkih zato ne predstavlja nujno kršitev pravil pravdnega postopka. Ker tožeča stranka v tem postopku ni z ničemer pojasnila, kako bi morebiten obstoj kršitev v drugem podobnem postopku vplival na pravilnost odločitve v tem postopku, se pritožbeno sodišče do pritožbenega očitka o neenakem stališču sodišča prve stopnje do vprašanja veljavnosti pogodbe v podobnih postopkih ne bo opredelilo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za preklic pogodbe potrebna izrecna izjava stranke, da pogodbo preklicuje. Zadostuje izjava, iz katere nedvomno izhaja, da si sodelovanja v takšni obliki, kot izhaja iz sklenjene pogodbe, ne želi več. To pa iz dopisa tožene stranke z dne 17. 3. 2017 nedvomno izhaja.
Prenehanje pogodbe s soglasno voljo udeležencev je le eden izmed možnih, zakonsko predvidenih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe. V primeru preklica pogodbe (odstopa od pogodbe) s strani ene stranke, volja druge stranke na veljavnost preklica nima nobenega vpliva. Gre namreč za enostransko izjavo volje ene pogodbene stranke, ki vpliva na obstoj pogodbenega razmerja. Nasprotna stranka ustrezno izraženega preklica ne more anulirati. Uveljavlja lahko le pravice in zahtevke, ki ji jih v takšnem primeru zagotavlja pogodba ali veljavni predpisi.
Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.