CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030786
ZPP člen 5, 11, 394, 394/1, 394/1-10, 400, 400/3. SPZ člen 179, 179/1. OZ člen 131, 131/1, 290, 290/1.
obnova pravdnega postopka - objektivne meje pravnomočnosti - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - protipravnost - objektivna predvidljivost posledice - vzročna zveza - škoda - plačilo del izvajalcu
Ko sodišče dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo izdano v prejšnjem postopku, pri čemer se nadomestitveni postopek (judicium restitutorium) ravna po naravi obnovitvenega razloga. Če je bila obnova dovoljena zaradi napake v podlagi prejšnje sodbe, je tema nadomestitvenega postopka omejena in se prejšnji postopek rekonstruira le v tistem delu, ki je bil zadet z razlogom za obnovo. Pri tem mora sodišče ostati v okviru iste dejanske podlage, ki je bila zaobsežena z objektivnimi mejami pravnomočnosti, saj bi bila sicer identiteta zahtevka spremenjena, novosti pa ne smejo spremeniti identitete spora.
Tožena stranka je isti pritožbeni razlog, ki ga uveljavlja sedaj zoper sodbo, izdano v nadomestitvenem postopku, neuspešno uveljavljala že v pritožbi zoper sklep o dovolitvi obnove, pri čemer je pritožbeno sodišče v sklepu z dne 2. 10. 2018 že odločilo, da sodišče prve stopnje s sodbo 2. 2. 2016 ni odločalo o neutemeljenosti škode, kot elementu odškodninske odgovornosti, temveč je le obiter dictum navedlo, da zahtevek še ni zapadel, zato ni šlo za presojo obstoja škode. Odločba o razveljavitvi sodbe z 2. 2. 2016 je postala pravnomočna in je sodišče prve stopnje v nadomestitvenem postopku, potem ko je bila prejšnja sodba razveljavljena, pravilno v luči novih dejstev in dokazov ponovno pretreslo celotno procesno gradivo, torej tudi tisto, ki se nanaša na element škode, vendar šele po tem, ko je ugotovilo, da je na podlagi novih dejstev in dokazov izpolnjen in podan element protipravnosti. Pri tem tudi ni šlo za nedovoljeno upoštevanje sprememb pravnih predpisov in sprememb sodne prakse o nekem vprašanju, saj kot pojasnjeno, sodba z dne 2. 2. 2016 ni temeljila na morebitnem neobstoju škode, ker se s tem elementom kot takim, sodišče tedaj sploh ni vsebinsko ukvarjalo.
Eno temeljnih načel pravdnega postopka je tudi načelo ekonomičnosti in koncentracije postopka (11. člen ZPP). Omejevanje dolžine rokov za navajanje novih dejstev vpliva po eni strani na pospešitev postopka, po drugi pa nujno poseže v načelo kontradiktornosti ter pravico do izjavljanja (5. člen ZPP). Naloga sodišča je, da najde pravo in ustrezno ravnovesje med zagotovitvijo koncentracije in pospešitve postopka ter pravico do izjave, ki je nujen pogoj za materialno pravilno sodbo. To ravnovesje je mogoče zagotoviti s primerjavo koristi, ki jo omejevanje roka za izjavljanje o novih dejstvih prinaša in teže posledic prekluzije.
Izpodbijana sodba temelji predvsem na ugotovitvi, da je tožena stranka kljub pogodbeni prepovedi prenosa terjatev na drugega upnika, ki je izhajala iz devetega odstavka 5. člena Pogodbe št. 01, slednja pa je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, še vedno izvajala plačila po tej pogodbi glavnemu izvajalcu A., čeprav je bila seznanjena s tem, da je A. terjatve do nje zastavil za kredit B., vsa plačila pa so se izvajala predčasno (pred zapadlostjo, ki je bila dogovorjena v pogodbi). Zato je tudi neutemeljeno sklicevanje pritožbe, da iz sporne izjave z dne 4. 3. 2010 izhaja le to, da bodo njena pogodbena plačila usmerjena na račun A. pri B. in da bodo ta sredstva namenjena zagotavljanju rednega in pravočasnega pokrivanja kreditnih obveznosti. Prav slednje je tisto, kar se očita toženi stranki - da je vedela za zastavo terjatev, do katere ne bi smelo priti, in da je vedela, da bodo plačila, ki jih tožena stranka izvaja A. za izvedbo pogodbenih del, prešla v sfero B. in ne v sfero tistih, ki so dela izvajali (podizvajalci, kooperanti in dobavitelji blaga po Pogodbi št. 01; prim. deveti odstavek 5. člena te pogodbe), pa je kljub temu A. plačevala in to vedno predčasno, pred pogodbeno dogovorjenim rokom. Pritožbena navedba, da poraba sredstev ni in ne more biti stvar in odgovornost naročnika, je zato glede na vsebino Pogodbe št. 01, ki je bila sklenjena v postopku javnega naročanja, neutemeljena. Tožena stranka bi se ob vsem navedenem morala zavedati, da podizvajalci, kar je tožeča stranka nedvomno bila, zaradi ravnanj A. ne bodo poplačani. V tem smislu niti ni pomembno ali je šlo za nominirane ali nenominirane podizvajalce. Tožena stranka je lahko oziroma bi morala računati na nastanek škode oziroma bi se nastanka škode morala zavedati, in to za vse, ki so opravljali delo kot podizvajalci A.
Razlogov za razlikovanje med storilci, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji in med tistimi, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, 113.a člen ZP-1 ne podpira.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo posledice, nastale na področju psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je prisodilo denarno odškodnino v nekoliko prenizkem znesku.
Tožnik je bil v negotovosti, se počutil slabo in bil prizadet in osramočen pred okolico, to pa je trajalo vse od toženčeve ovadbe pri Specializiranem državnem tožilstvu v juliju 2017 do razsodbe kazenskega sodišča v januarju 2019. Tako duševne bolečine niso trajale zgolj 4 mesece, kot to navaja pritožba. Toženec je tožnika krivo ovadil za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, čeprav je vedel, da to ne drži. S tem je tožniku povzročil duševne bolečine, katerih intenziteto in trajanje je sodišče prve stopnje opisalo obrazložitve sodbe. Tožnik se je moral zagovarjati tako pri nadrejenih v službi kot tudi pri pristojnih organih, ki obravnavajo kazniva dejanja uslužbencev.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00031663
OZ člen 131, 199.
odškodninski tožbeni zahtevek - predpostavke krivdne odgovornosti - protipravno ravnanje - upravljanje stvari v solastnini - soglasje solastnikov - rušenje objekta - poslovodstvo brez naročila - nujno poslovodstvo brez naročila
Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno zaključilo, da tožencu protipravnega oziroma nedopustnega ravnanja ni mogoče očitati in so drugačne pritožbene navedbe neutemeljene. Pravilno je navedlo, da je, kadar solastniki ne dosežejo zahtevanega soglasja glede upravljanja stvari v solastnini oziroma nimajo ustreznega sklepa nepravdnega sodišča, odstop od načela, da se nihče ne sme vmešavati v posle drugega, mogoč v primeru, če so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta poslovodstva brez naročila (199. člen OZ). Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bili v konkretnem primeru podani pogoji za uporabo tega instituta, zato o protipravnosti ravnanja toženca ni mogoče govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00034411
ZASP člen 130. OZ člen 3, 15, 18. ZPP člen 7, 212, 360, 360/1. ZPreZP-1 člen 14.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - višina nadomestila - veljavnost pogodbe - prenehanje pogodbe - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izjava stranke - enostranska izjava volje - soglasje strank - veljavnost odstopne izjave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - prostovoljno plačilo - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - uporabniki varovanih del - vezanost sodišča na trditve strank - sodba v drugi podobni zadevi
Sodišče je v vsakem posameznem pravdnem postopku vezano na postavljene zahtevke ter trditve in dokaze pravdnih strank podane v tem postopku. Različna odločitev sodišča v podobnih postopkih zato ne predstavlja nujno kršitev pravil pravdnega postopka. Ker tožeča stranka v tem postopku ni z ničemer pojasnila, kako bi morebiten obstoj kršitev v drugem podobnem postopku vplival na pravilnost odločitve v tem postopku, se pritožbeno sodišče do pritožbenega očitka o neenakem stališču sodišča prve stopnje do vprašanja veljavnosti pogodbe v podobnih postopkih ne bo opredelilo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za preklic pogodbe potrebna izrecna izjava stranke, da pogodbo preklicuje. Zadostuje izjava, iz katere nedvomno izhaja, da si sodelovanja v takšni obliki, kot izhaja iz sklenjene pogodbe, ne želi več. To pa iz dopisa tožene stranke z dne 17. 3. 2017 nedvomno izhaja.
Prenehanje pogodbe s soglasno voljo udeležencev je le eden izmed možnih, zakonsko predvidenih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe. V primeru preklica pogodbe (odstopa od pogodbe) s strani ene stranke, volja druge stranke na veljavnost preklica nima nobenega vpliva. Gre namreč za enostransko izjavo volje ene pogodbene stranke, ki vpliva na obstoj pogodbenega razmerja. Nasprotna stranka ustrezno izraženega preklica ne more anulirati. Uveljavlja lahko le pravice in zahtevke, ki ji jih v takšnem primeru zagotavlja pogodba ali veljavni predpisi.
stvarna pristojnost - nedopustnost izvršbe - določitev vrednosti spornega predmeta - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Sodna praksa v pravdah zaradi nedopustnosti izvršbe na nepremičninah kot izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta uporablja bodisi vrednost nepremičnin, glede katere tožniki uveljavljajo nedopustnost izvršbe, bodisi višino terjatve, ki se v izvršilnih postopkih izterjuje.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00031657
OZ člen 178, 183. ZPP člen 227. ZASP člen 5. URS člen 34, 35.
povrnitev nepremoženjske škode - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - novinarsko poročanje - svoboda novinarskega izražanja - kolektivna organizacija - pravica do svobode izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica javnosti do obveščenosti - relativno javna oseba - avtorska dela - intervju - avtorizacija intervjuja - neresnične trditve - edicijska dolžnost
Tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti toženkinega ravnanja – za izključitev posameznika iz varstva do svobode izražanja (tudi) še ne zadošča ugotovitev, da so bile v oddaji navedene neresnične trditve.
Prvi odstavek 158. člena ZPP določa, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Pri tem pa je relevantna le izpolnitev zahtevka, ki ga je tožeča stranka zoper toženca uveljavljala s tožbo, in ne morebiti izpolnitev zahtevka v drugi pravdi med pravdnima strankama, kot je zmotno v obravnavanem primeru upoštevalo sodišče prve stopnje, ko je za izpolnitev zahtevka štelo izpolnitev tožbenega zahtevka v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. I Pg 361/2016.
spor majhne vrednosti - obvezen rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - vplačevanje v rezervni sklad - višina prispevka v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - načrt vzdrževanja
Sodna praksa stoji na stališču, da se višina prispevka v rezervni sklad v smislu 41. člena SZ-1 lahko zviša (le), če tako določijo etažni lastniki v načrtu vzdrževanja, sprejetem po 26. členu SZ-1. Bistveno je torej, da se o zvišanju prispevka v rezervni sklad ne more odločati samostojno, ampak vedno le v povezavi s sprejetim načrtom vzdrževanja.
Ko zavarovanec - član izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, ni več potrebe po plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje. Odraz tega je ureditev v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2. Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine so določeni v prvem in tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2; po prvem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pridobi zavarovanec - član pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev, po tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pa, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže določeno starost. V obeh primerih je določen še pogoj, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca - člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
Da bi menica lahko opravljala funkcijo zavarovanja plačil, morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, povezani z lastnostjo menice. Temeljni lastnosti, ki menici dajeta učinke zavarovalne funkcije sta načelo abstraktnosti in menične strogosti.
V zvezi z zavarovalno funkcijo menice je bistveno, da takšno funkcijo lahko opravlja le akceptirana trasirana menica, ko z akceptom postane primarni menični zavezanec trasat (akceptant) in remitent (menični upnik) lahko zahteva plačilo menice od njega oziroma od trasanta, če akceptant ne plača. Upniku akceptirana trasirana menica zagotavlja podobne učinke kot osebna zavarovanja (poroštvo) ali zavarovanja z zastavno pravico na terjatvi.
Pri lastni menici pa ne gre za vzpostavitev tristranega pravnega razmerja, ampak za odnos med izdajateljem menice in meničnim upnikom, ki sta hkrati dolžnik in upnik iz temeljnega razmerja, ki je podlaga za izdajo menice. Gre za pravno stanje, ki je podobno izdaji zadolžnice. Z izdajo menice se za upnika položaj bistveno ne spremeni. Pravno razmerje še naprej obstaja samo med njim in dolžnikom.
Pri vtoževani terjatvi gre za eno terjatev (en dolg) tožene stranke do tožeče stranke, ki je nastala v zvezi s temeljnim poslom in ta terjatev je bila navedena v posodobljenem seznamu terjatev in v zvezi z njo je bila pravnomočno potrjena poenostavljena prisilna poravnava, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Dejstvo, da isto terjatev tožeča stranka vtožuje na podlagi lastne menice, terjatvi ne daje posebnega pravnega položaja in ne drži pritožbeni očitek, da poenostavljena prisilna poravnava nima nobenega vpliva na vtoževano menično terjatev.
krivdna odškodninska odgovornost - poseg v telesno integriteto - poseg v čast in dobro ime - škodni dogodek - dokazna ocena - metodološki napotek - ponoven začetek glavne obravnave - pravočasen dokaz - nov dokaz - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - dokazovanje škode - nepremoženjska škoda - dokaz z izvedencem medicinske stroke
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede višine tožničine terjatve. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je tožnica zaradi obravnavanih dogodkov doživljala strah, občutek ogroženosti in ponižanosti. Ne drži toženčevo stališče, da bi tožnica strah in nastalo škodo morala dokazovati s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Skladno z načelom proste presoje dokazov lahko tožnica za dokazovanje določenega dejstva predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper popravni sklep. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom le popravilo napako v imenu, pri kateri je šlo za očitno pisno pomoto v sodbi. Obširno pritožbeno izpostavljanje disenza, napak volje in ničnosti ne more biti utemeljeno že iz razloga, ker je toženec te svoje navedbe v postopku na prvi stopnji sojenja podal prepozno in so zato (primarno) pravzaprav neupoštevne. Donatorska pogodba je namreč inominatni kontrakt, za katerega slovenski pravni red ne ponuja splošne definicije. Pojavljajo se le posamezne parcialne definicije donatorstva in še to v različnih, predvsem davčnih, predpisih. Vsekakor pa je za obstoj donatorstva (pokroviteljstva) bistveno, da je donacija dajanje brez vsakršne misli na vračilo. Ker sta se v konkretnem primeru, kljub nekaterim drugačnim izrazom v sami pogodbi, stranki (med drugim) s pogodbo dogovorili za izdelavo projektov s strani tožnice za toženca (ta bi postal njihov lastnik) v zameno za plačilo, je evidentno, da o donatorski pogodbi ni mogoče govoriti in da gre za podjemno pogodbo. Ker sta obe stranki odstopili od pogodbe po zapadlosti prvega obroka in po izdaji oziroma zapadlosti računa zanj in po tem, ko je bil že dosežen del pogodbenega interesa, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pozitivnega pogodbenega interesa pravilna.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/3, 43, 43/1. ZNP člen 37. ZPP člen 184, 185, 185/7, 188, 188/4, 300, 300/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - delna ustavitev postopka - sprememba predloga v nepravdnem postopku - skupno pripadajoče zemljišče - razširitev predloga - nasprotni predlog - ločitev pravd
Predlagatelji niso za obravnavana zemljišča, kot zmotno navajajo pritožniki, preklicali delnega umika svojega predloga z dne 2. 7. 20181, kar v skladu z ZPP ne bi bilo dopustno, temveč so svoj predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča z vlogo z dne 20. 9. 2018 spremenili, konkretno razširili. To pa je kljub predhodnemu delnemu umiku predloga glede istih zemljišč dovoljeno, saj se v primeru umika predloga šteje, kakor da predlog sploh ni bil vložen, in se lahko znova vloži. Ponovna vložitev predloga glede istih zemljišč znotraj istega postopka ne bi bila mogoča zgolj v primeru, če bi bil predlog v celoti umaknjen. V takšnem primeru bi bil namreč postopek v celoti ustavljen in ga tudi ne bi bilo mogoče več nadaljevati, zaradi česar bi morali predlagatelji vložiti nov predlog. Za takšno situacijo v tem primeru ne gre, saj je obravnavani postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po delnem umiku predloga še vedno tekel, posledično pa tudi v nadaljevanju ni bilo ovir za spremembo predloga oziroma njegovo razširitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00032979
ZASP člen 30, 81, 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 168, 168/2. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (2007) člen 1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
avtorsko nadomestilo - radiodifuzna organizacija - kabelska retransmisija glasbenih del - prihodki iz radijske dejavnosti - neupravičena pridobitev koristi - primerno denarno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - odmerni odstotek - pravna praznina - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odmera pravdnih stroškov - potni stroški odvetnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - pravica do proste izbire pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Napačno je stališče, da bi bilo v odsotnosti trditev, katere konkretne ne-radijske dejavnosti opravlja tožena stranka in kakšne prihodke iz teh dejavnosti ustvari, treba šteti, da so bili vsi njeni prihodki v letu 2013, prikazani v evidenci AJPES, ustvarjeni z radijsko dejavnostjo. Z navedbami o skupnem znesku prihodkov iz radijske dejavnosti, o poročanju tožeči stranki o svojih mesečnih prihodkih iz radijske dejavnosti, o avansnih plačilih in o (s strani tožeče stranke) izdanih avansnih računih, je tožena stranka dovolj konkretizirano prerekala navedbe tožeče stranke o višini prihodkov.
Drži, da bi si tožena stranka za zastopanje v tem sporu lahko izbrala pooblaščenca z območja sedeža sodišča, a njeno pravico do proste izbire odvetnika dodatno utemeljuje okoliščina, da jo isti pooblaščenec zastopa tudi v drugih podobnih sporih (proti SAZAS), zato mu je materialnopravna problematika dobro znana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - evidenca o izrabi delovnega časa
Pravočasno prihajanje na delo in upoštevanje predpisanega delovnega časa predstavlja kršitev delavčeve temeljne obveznosti opravljanja dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1), kot tudi kršitev dolžnosti upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti. Zahteva delodajalca po registraciji prihodov in odhodov z dela je povsem legitimna, delavec pa je takšno zahtevo delodajalca dolžan spoštovati. Delodajalec lahko, v skladu s pristojnostjo dajanja navodil in organiziranja dela, uvede registracijo ure in zahteva od delavcev evidenco prisotnosti na delu.
Po 34. členu ZDR-1 je delavec dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik ni spoštoval pravil o registraciji delovnega časa s tem, ko je v sistem za registracijo delovnega časa vnesel neresnične podatke o dejanskih prihodih in odhodih z delovnega mesta, zato je sodišče pravilno presodilo, da lažno prikazovanje prisotnosti na delovnem mestu pomeni obstoj odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in mu je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - neposredno vročanje stranki
Pri pridržani osebi gre za duševno motnjo demenco, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in ni sposobna obvladovati svojega ravnanja.
Oseba z opisanim vedenjem huje ogroža sebe in svoje zdravje in življenje, kakor tudi zdravje ali celo življenje drugih, kar pa je posledica duševne motnje, vzrokov ogrožanja pa v tej fazi ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. V določenem času zadržanja enega meseca se pričakuje umiritev, izpeljava potrebnih diagnostičnih preiskav, vse z namenom, da se vrne v domače okolje, sicer bi bila potrebna namestitev v socialnovarstveni zavod, saj brez pomoči ne zna več ustrezno poskrbeti zase, za svoje pravice, koristi, kot tudi zdravje oziroma življenje.
Dokler nekomu ni odvzeta poslovna sposobnost, je poslovno in s tem tudi procesno sposoben. Zato je sodišče prve stopnje pridržanemu pravilno in zakonito, preko psihiatrične ustanove, vročilo izpodbijani sklep, saj bi mu bila sicer odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
OZ člen 615, 615/1. ZPP člen 214, 214/2, 282, 282/2, 339, 339/2, 339/2-8.
narok za glavno obravnavo - oprava naroka v nenavzočnosti - neskrbno ravnanje - upravičen razlog za nepristop na narok - preložitev naroka - možnost udeležbe stranke v postopku - najemna pogodba - molče obnovljena pogodba - priznano dejstvo - podaljšanje najemnega razmerja
Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba obravnavati restriktivno. Okoliščine, zaradi katerih naj bi bil zakoniti zastopnik obveščen o naroku šele en dan pred narokom, izhajajo iz sfere tožene stranke (pravne osebe), ki nosi tudi morebitne posledice zatrjevanih „napak“ v poslovanju.