redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Od toženke kot delodajalca se ne zahteva, da odpoved poda takoj, ko nastane upad poslovanja (ali dela), saj rok za podajo odpovedi iz poslovnega razloga v ZDR-1 ni določen, kot je bil v šestem odstavku 88. člena ZDR. V ZDR-1 tudi ni več določena obveznost delodajalca, da v primeru odpovedi iz poslovnega razloga preveri, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati oziroma prekvalificirati, ter mu, če ta možnost obstaja, ponudi sklenitve nove pogodbe.
Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.
Tožnik je bil v negotovosti, se počutil slabo in bil prizadet in osramočen pred okolico, to pa je trajalo vse od toženčeve ovadbe pri Specializiranem državnem tožilstvu v juliju 2017 do razsodbe kazenskega sodišča v januarju 2019. Tako duševne bolečine niso trajale zgolj 4 mesece, kot to navaja pritožba. Toženec je tožnika krivo ovadil za kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, čeprav je vedel, da to ne drži. S tem je tožniku povzročil duševne bolečine, katerih intenziteto in trajanje je sodišče prve stopnje opisalo obrazložitve sodbe. Tožnik se je moral zagovarjati tako pri nadrejenih v službi kot tudi pri pristojnih organih, ki obravnavajo kazniva dejanja uslužbencev.
ZFPPIPP člen 298a, 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
napotitev - stečaj zapuščine - preizkus prijavljenih terjatev - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja
Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
Kolektivna pogodba dejavnosti bančništva Slovenije (2011) člen 76.. OZ člen 253, 254.
nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi - pogodbena kazen
Po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je za priznanje pogodbene kazni odločilno, katera kolektivna pogodba je veljala v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja oziroma ali je bila taka pravica predvidena v predpisih, ki so veljali v času prenehanja delovnega razmerja oziroma odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.
stvarna pristojnost - nedopustnost izvršbe - določitev vrednosti spornega predmeta - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - sodna določitev vrednosti predmeta postopka
Sodna praksa v pravdah zaradi nedopustnosti izvršbe na nepremičninah kot izhodišče za določitev vrednosti spornega predmeta uporablja bodisi vrednost nepremičnin, glede katere tožniki uveljavljajo nedopustnost izvršbe, bodisi višino terjatve, ki se v izvršilnih postopkih izterjuje.
MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00031657
OZ člen 178, 183. ZPP člen 227. ZASP člen 5. URS člen 34, 35.
povrnitev nepremoženjske škode - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - novinarsko poročanje - svoboda novinarskega izražanja - kolektivna organizacija - pravica do svobode izražanja - pravica do varstva časti in dobrega imena - pravica javnosti do obveščenosti - relativno javna oseba - avtorska dela - intervju - avtorizacija intervjuja - neresnične trditve - edicijska dolžnost
Tožniku ni uspelo dokazati protipravnosti toženkinega ravnanja – za izključitev posameznika iz varstva do svobode izražanja (tudi) še ne zadošča ugotovitev, da so bile v oddaji navedene neresnične trditve.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/3, 43, 43/1. ZNP člen 37. ZPP člen 184, 185, 185/7, 188, 188/4, 300, 300/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - delna ustavitev postopka - sprememba predloga v nepravdnem postopku - skupno pripadajoče zemljišče - razširitev predloga - nasprotni predlog - ločitev pravd
Predlagatelji niso za obravnavana zemljišča, kot zmotno navajajo pritožniki, preklicali delnega umika svojega predloga z dne 2. 7. 20181, kar v skladu z ZPP ne bi bilo dopustno, temveč so svoj predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča z vlogo z dne 20. 9. 2018 spremenili, konkretno razširili. To pa je kljub predhodnemu delnemu umiku predloga glede istih zemljišč dovoljeno, saj se v primeru umika predloga šteje, kakor da predlog sploh ni bil vložen, in se lahko znova vloži. Ponovna vložitev predloga glede istih zemljišč znotraj istega postopka ne bi bila mogoča zgolj v primeru, če bi bil predlog v celoti umaknjen. V takšnem primeru bi bil namreč postopek v celoti ustavljen in ga tudi ne bi bilo mogoče več nadaljevati, zaradi česar bi morali predlagatelji vložiti nov predlog. Za takšno situacijo v tem primeru ne gre, saj je obravnavani postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po delnem umiku predloga še vedno tekel, posledično pa tudi v nadaljevanju ni bilo ovir za spremembo predloga oziroma njegovo razširitev.
ZPP člen 285. ZIZ člen 270. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3, 260.
začasna odredba - prepoved odtujitev in obremenitev premičnin - neodplačno razpolaganje - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - paulijanska tožba (actio pauliana) - oblikovanje tožbenega zahtevka - oblika tožbenega zahtevka - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - materialno procesno vodstvo
V sodni praksi in pravni teoriji se je izoblikovalo stališče, da je v primerih, ko je pravna konstrukcija, iz katere izvira zahtevek, izrazito kompleksna, in ko je tudi sodna praksa dolga leta dopuščala drugačne zahtevke, dolžnost sodišča, da stranki v okviru materialno procesnega vodstva, zaradi zagotovitve ustavno varovane pravice do učinkovitega sodnega varstva, razkrije normativno strukturo in ji tako omogoči, da svojo zahtevo za sodno varstvo, ki mora biti v trditvenem gradivu jasno izražena, tudi procesno pravilno oblikuje.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper popravni sklep. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom le popravilo napako v imenu, pri kateri je šlo za očitno pisno pomoto v sodbi. Obširno pritožbeno izpostavljanje disenza, napak volje in ničnosti ne more biti utemeljeno že iz razloga, ker je toženec te svoje navedbe v postopku na prvi stopnji sojenja podal prepozno in so zato (primarno) pravzaprav neupoštevne. Donatorska pogodba je namreč inominatni kontrakt, za katerega slovenski pravni red ne ponuja splošne definicije. Pojavljajo se le posamezne parcialne definicije donatorstva in še to v različnih, predvsem davčnih, predpisih. Vsekakor pa je za obstoj donatorstva (pokroviteljstva) bistveno, da je donacija dajanje brez vsakršne misli na vračilo. Ker sta se v konkretnem primeru, kljub nekaterim drugačnim izrazom v sami pogodbi, stranki (med drugim) s pogodbo dogovorili za izdelavo projektov s strani tožnice za toženca (ta bi postal njihov lastnik) v zameno za plačilo, je evidentno, da o donatorski pogodbi ni mogoče govoriti in da gre za podjemno pogodbo. Ker sta obe stranki odstopili od pogodbe po zapadlosti prvega obroka in po izdaji oziroma zapadlosti računa zanj in po tem, ko je bil že dosežen del pogodbenega interesa, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pozitivnega pogodbenega interesa pravilna.
Razlogov za razlikovanje med storilci, ki imajo veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji in med tistimi, ki imajo tuje vozniško dovoljenje, 113.a člen ZP-1 ne podpira.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031900
OZ člen 199, 200, 202, 766. SPZ člen 66, 68, 197. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
poslovodstvo brez naročila - plačilo kupnine - sorazmerno plačilo - sečnja gozda - sanitarna sečnja - prodaja lesa - posel rednega upravljanja - soglasje solastnikov - solastna nepremičnina - pogodba o naročilu - upravičenja solastnika - ugovor izpolnitve obveznosti - bremena skupne stvari - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor - plačilo stroškov - plačilo pristojbin - plačilo nadomestila za uporabo - izdatek za drugega
Kot utemeljeno ugotavlja sodišče prve stopnje, je skladno s pogodbo sklenjeno med pokojno toženko in A., slednji od kupnine za les pridobljen v okviru sanitarne sečnje odštel vse stroške le-te in celoten presežek nakazal na račun toženke. V praksi je šlo za kompenzacijo računov, ki sta jih drug drugemu izstavila toženka (računi za plačilo kupnine za les) in M. (računi za plačilo stroškov sanitarne sečnje). To med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno, takšen način poslovanja pa sta potrdili tudi zaslišani priči.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta
Za opredelitev poslovnega razloga je bistveno, da gre za razloge na strani delodajalca in da so razlogi povezani z njegovim poslovanjem, organizacijo, tehnologijo in s potrebo po racionalizaciji in modernizaciji dela, ne smejo pa biti povezani z osebo delavca ali biti v zvezi z ravnanjem ali sposobnosti konkretnega delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00032979
ZASP člen 30, 81, 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 168, 168/2. OZ člen 198. Tarifa Združenja SAZAS za javno priobčitev glasbenih del za izdajatelje radijskih in televizijskih programov (2007) člen 1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.
avtorsko nadomestilo - radiodifuzna organizacija - kabelska retransmisija glasbenih del - prihodki iz radijske dejavnosti - neupravičena pridobitev koristi - primerno denarno nadomestilo - osnova za izračun nadomestila - odmerni odstotek - pravna praznina - razpravno načelo - načelo kontradiktornosti - odmera pravdnih stroškov - potni stroški odvetnika - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča - pravica do proste izbire pooblaščenca - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko
Napačno je stališče, da bi bilo v odsotnosti trditev, katere konkretne ne-radijske dejavnosti opravlja tožena stranka in kakšne prihodke iz teh dejavnosti ustvari, treba šteti, da so bili vsi njeni prihodki v letu 2013, prikazani v evidenci AJPES, ustvarjeni z radijsko dejavnostjo. Z navedbami o skupnem znesku prihodkov iz radijske dejavnosti, o poročanju tožeči stranki o svojih mesečnih prihodkih iz radijske dejavnosti, o avansnih plačilih in o (s strani tožeče stranke) izdanih avansnih računih, je tožena stranka dovolj konkretizirano prerekala navedbe tožeče stranke o višini prihodkov.
Drži, da bi si tožena stranka za zastopanje v tem sporu lahko izbrala pooblaščenca z območja sedeža sodišča, a njeno pravico do proste izbire odvetnika dodatno utemeljuje okoliščina, da jo isti pooblaščenec zastopa tudi v drugih podobnih sporih (proti SAZAS), zato mu je materialnopravna problematika dobro znana.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - evidenca o izrabi delovnega časa
Pravočasno prihajanje na delo in upoštevanje predpisanega delovnega časa predstavlja kršitev delavčeve temeljne obveznosti opravljanja dela, za katerega ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (33. člen ZDR-1), kot tudi kršitev dolžnosti upoštevanja zahtev in navodil delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti. Zahteva delodajalca po registraciji prihodov in odhodov z dela je povsem legitimna, delavec pa je takšno zahtevo delodajalca dolžan spoštovati. Delodajalec lahko, v skladu s pristojnostjo dajanja navodil in organiziranja dela, uvede registracijo ure in zahteva od delavcev evidenco prisotnosti na delu.
Po 34. členu ZDR-1 je delavec dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnik ni spoštoval pravil o registraciji delovnega časa s tem, ko je v sistem za registracijo delovnega časa vnesel neresnične podatke o dejanskih prihodih in odhodih z delovnega mesta, zato je sodišče pravilno presodilo, da lažno prikazovanje prisotnosti na delovnem mestu pomeni obstoj odpovednega razloga iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in mu je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi.