Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdv člen 17, 17/5.
odvetniška tarifa - znižanje nagrade odvetnika - odločitev o pravdnih stroških - dodeljeni odvetnik - odvetnik po uradni dolžnosti
ZOdvT je za civilne postopke, med drugim za pravdnega, v 3. delu tarife kot sestavnem delu tega zakona, pod Opombo 3 v 5. odstavku določil, da gre postavljenemu ali dodeljenemu odvetniku polovica v tarifi določene nagrade. ZOdvT je v tarifi za posamezne postopke na več mestih določal znižanje nagrade v primeru, ko je bil postavljen odvetnik po uradni dolžnosti ali ko je opravljal brezplačno pravno pomoč.
krivdna odškodninska odgovornost - poseg v telesno integriteto - poseg v čast in dobro ime - škodni dogodek - dokazna ocena - metodološki napotek - ponoven začetek glavne obravnave - pravočasen dokaz - nov dokaz - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - dokazovanje škode - nepremoženjska škoda - dokaz z izvedencem medicinske stroke
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede višine tožničine terjatve. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je tožnica zaradi obravnavanih dogodkov doživljala strah, občutek ogroženosti in ponižanosti. Ne drži toženčevo stališče, da bi tožnica strah in nastalo škodo morala dokazovati s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Skladno z načelom proste presoje dokazov lahko tožnica za dokazovanje določenega dejstva predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo.
neupravičena obogatitev - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe premoženja - višina obogatitve - izvedensko mnenje - dokazna sredstva
Odločitev o tem, katere prostore bi tožniki v spornem obdobju lahko dejansko oddali v najem, je ostala v rokah sodišča. V pravdnem postopku so namreč vsa dokazna sredstva enakovredna, kar velja tudi za izvedensko mnenje. Sodišče nanj ni vezano, kot menijo tožniki, ampak ga mora, tako kot vse druge dokaze, oceniti skladno z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP, upoštevaje splošne življenjske izkušnje in pravila logičnega mišljenja. Sodišče prve stopnje je to tudi storilo.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 384, 384/2, 384/2-1, 384/2-2, 384/2-3, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2, 406, 406/1, 406/1-1. ZPP člen 365.
postopek osebnega stečaja - nakupna opcija - sklenitev pogodbe o nakupni opciji - postopek odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti
Glede na opisano pravno naravo opcije, pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da pomeni upravičenje dolžnika, ki ga je pridobil na podlagi Pogodbe o ustanovitvi nakupne opcije, premoženje, ki bi lahko vplivalo na večji obseg stečajne mase in s tem na večji obseg poplačila upnikov v tem stečajnem postopku.
Kršitev obveznosti iz 384. člena ZFPPIPP sama po sebi pomeni, da ni podanih pogojev za odpust obveznosti.
URS člen 29, 29, 29-3. ZPND člen 22, 22a, 23. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 224, 224/1, 236a, 236a/2.
ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pomanjkljive trditve - policijski zapisnik - javna listina
V skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP v primeru, če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.
ZPP člen 285. ZIZ člen 270. OZ člen 255, 255/1, 255/2, 256, 256/3, 260.
začasna odredba - prepoved odtujitev in obremenitev premičnin - neodplačno razpolaganje - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve otežena - paulijanska tožba (actio pauliana) - oblikovanje tožbenega zahtevka - oblika tožbenega zahtevka - oblikovalni zahtevek - dajatveni zahtevek - materialno procesno vodstvo
V sodni praksi in pravni teoriji se je izoblikovalo stališče, da je v primerih, ko je pravna konstrukcija, iz katere izvira zahtevek, izrazito kompleksna, in ko je tudi sodna praksa dolga leta dopuščala drugačne zahtevke, dolžnost sodišča, da stranki v okviru materialno procesnega vodstva, zaradi zagotovitve ustavno varovane pravice do učinkovitega sodnega varstva, razkrije normativno strukturo in ji tako omogoči, da svojo zahtevo za sodno varstvo, ki mora biti v trditvenem gradivu jasno izražena, tudi procesno pravilno oblikuje.
pripadajoče zemljišče - skupno pripadajoče zemljišče - javna površina - pravni interes - neupoštevne navedbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so etažni lastniki stavbe B. ulica 2 v postopku na prvi stopnji priznali, da za to zemljišče že ves čas skrbijo in ga vzdržujejo zgolj etažni lastniki stavbe B. ulica 4 in da za to zemljišče sami nimajo interesa, zato predlogu predlagateljev niso nasprotovali. Zoper izpodbijani sklep se etažni lastniki stavbe B. ulica 2 tudi niso pritožili. Navedbe nasprotne udeleženke, da parcela 416/57 k.o. ... predstavlja skupno pripadajoče zemljišče obeh stavb B. ulica 4 in 2, presegajo njen pravni interes, ki ga lahko zasleduje s pritožbo. Nasprotna udeleženka namreč ne navaja, kako odločitev o tem, ali parcela 416/57 predstavlja skupno pripadajoče zemljišče ali individualno pripadajoče zemljišče, kakorkoli prizadeva njen pravni položaj. Zato so njene pritožbene navedbe neupoštevne, glede na prej povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje pa tudi sicer neutemeljene.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030507
OZ člen 2, 3, 13, 82, 83, 104, 104/1, 111, 251, 251/5, 252, 336, 336/1, 346, 349. ZOR člen 273, 273/5. ZSDrP člen 2, 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 42, 93, 106, 107, 107/1, 108.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje programa - ugovor zastaranja - zastaralni rok - gospodarska pogodba - gospodarski subjekt - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - posledice neizpolnitve obveznosti - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - razlaga določil pogodbe - pogodbena svoboda strank - dispozitivna narava zakonskih določb - upnikove pravice - višina pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni - državna pomoč - neupravičena obogatitev - načelo primarnosti prava EU
Pogodbena kazen v višini 30 % vseh izplačanih sredstev ob upoštevanju pomena, ki ga je imela pravočasna izpolnitev za toženko, ni pretirana. Upoštevati je namreč treba, da gre pri financiranju, ki je bilo izvedeno na podlagi Pogodbi o sofinanciranju mladega razikovalca iz gospodarstva, za obliko državne pomoči, ki je ob upoštevanju prava EU dovoljena le pod strogimi pogoji, ki zagotavljajo, da posameznemu upravičencu ni dana neupravičena konkurenčna prednost pred drugimi subjekti na trgu. Če zamuda z izpolnitvijo ne bi bila ustrezno sankcionirana in bi smel upravičenec prejeta sredstva obdržati oziroma bi bilo vračilo minimalno, bi s tem pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi.
Tožnica ni gospodarska družba, prav tako je ni mogoče uvrstiti med druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost (sofinanciranje programa raziskovalnega dela mlade raziskovalke je izrazito nepridobitno), zato za zastaranje terjatev iz sklenjene pogodbe velja splošni zastaralni rok.
Upnik mora najkasneje ob sprejemu izpolnitve podati izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Izjavo lahko torej poda tudi prej, to je vsaj takrat, ko dolžnik pride v zamudo.
ugovor po izteku roka - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - dejstva, ki jih stranka ne zanika - delna plačila - plačilo izvršitelju - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.
Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.
Zahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ).
Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.
ZFPPIPP člen 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
stečaj zapuščine - preizkus terjatve - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - napotitev na pravdo - napotitev stečajnega upravitelja na pravdo - napotitev na pravdo zaradi ugotovitve neobstoja ločitvene pravice - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 43, 46. ZLNDL člen 2, 2/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - garaža - pravica uporabe - gradbeno dovoljenje - pravica graditi na zemljišču - prenos pravice uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravni prednik - prenumeracija parcel
Na podlagi nekdaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil mogoč prenos pravice uporabe na družbenem premoženju že z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbeni lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta na način, da se zemljišče uporablja za potrebe tega objekta.
Odločbi o podelitvi zemljišča za gradnje in gradbeno dovoljenje vsebujeta tudi pravico graditi, ta pa vsebuje pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajen objekt.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031272
ZZZDR člen 12, 50, 81a, 81a/1, 84, 84/2. OZ člen 539, 540, 541. ZPP člen 274, 311, 417. DZ člen 110.
spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - zahtevek za vrnitev darila - razveza zakonske zveze - tožba za razvezo zakonske zveze - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - restriktiven pristop - preživljanje zakonca - preklic darila - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - nezapadel zahtevek do konca glavne obravnave - vložitev nove tožbe
Zahtevek za vrnitev darila po 84. členu ZZZDR je utemeljen šele po pravnomočni razvezi zakonske zveze.
Vračilo daril pod pogoji iz 84. člena ZZZDR je posledica razveze; v času trajanja zakonske zveze pogoji za vračanje daril iz navedenega člena v nobenem primeru ne pridejo v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031900
OZ člen 199, 200, 202, 766. SPZ člen 66, 68, 197. ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3.
poslovodstvo brez naročila - plačilo kupnine - sorazmerno plačilo - sečnja gozda - sanitarna sečnja - prodaja lesa - posel rednega upravljanja - soglasje solastnikov - solastna nepremičnina - pogodba o naročilu - upravičenja solastnika - ugovor izpolnitve obveznosti - bremena skupne stvari - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor - plačilo stroškov - plačilo pristojbin - plačilo nadomestila za uporabo - izdatek za drugega
Kot utemeljeno ugotavlja sodišče prve stopnje, je skladno s pogodbo sklenjeno med pokojno toženko in A., slednji od kupnine za les pridobljen v okviru sanitarne sečnje odštel vse stroške le-te in celoten presežek nakazal na račun toženke. V praksi je šlo za kompenzacijo računov, ki sta jih drug drugemu izstavila toženka (računi za plačilo kupnine za les) in M. (računi za plačilo stroškov sanitarne sečnje). To med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno, takšen način poslovanja pa sta potrdili tudi zaslišani priči.
vmesna sodba - škodni dogodek - sečnja in spravilo gozdnega drevja - gibanje po terenu - razmočena tla na delovišču - protipravno ravnanje zavarovanca - zavarovana odgovornost - fizikalni nastanek poškodb - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - dokazna ocena sodišča prve stopnje - telesna poškodba
Tožnik je sam prispeval k nastanku škode v deležu 50%. Sodišče druge stopnje v tej zvezi izpostavlja, da ima tožnik opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo s področja gozdarstva in kmetijstva in večletne delovne izkušnje, zato bi se moral zavedati nevarnosti dela v opisanih vremenskih in terenskih razmerah in delo kritičnega dne odkloniti ali ga vsaj opravljati z ustrezno zaščitno opremo in na primerni varnostni razdalji, kot je to izpostavil sodni izvedenec gozdarske stroke.
ZSPJS člen 16, 16/3.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 1, 1/3, 2, 2/2.
javni uslužbenec - napredovanje
Sodišče prve stopnje je pravilno razlagalo določbi tretjega odstavka 16. člena ZSPJS in tretjega odstavka 1. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbenecev v plačne razrede tako, da mora javni uslužbenec do 1. 4. v letu, v katerem napreduje, poleg pridobitve treh ocen izpolniti tudi pogoj dopolnitve polnih treh let dela. Pravilno je pojasnilo, da tretjega odstavka 16. člena ZSPJS ni mogoče tolmačiti drugače, kot da mora med napredovanji preteči tri leta.