CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00031272
ZZZDR člen 12, 50, 81a, 81a/1, 84, 84/2. OZ člen 539, 540, 541. ZPP člen 274, 311, 417. DZ člen 110.
spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - zahtevek za vrnitev darila - razveza zakonske zveze - tožba za razvezo zakonske zveze - razmerje med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - restriktiven pristop - preživljanje zakonca - preklic darila - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - nezapadel zahtevek do konca glavne obravnave - vložitev nove tožbe
Zahtevek za vrnitev darila po 84. členu ZZZDR je utemeljen šele po pravnomočni razvezi zakonske zveze.
Vračilo daril pod pogoji iz 84. člena ZZZDR je posledica razveze; v času trajanja zakonske zveze pogoji za vračanje daril iz navedenega člena v nobenem primeru ne pridejo v poštev.
ZFPPIPP člen 298a, 302, 302/1, 302/2, 305, 305/1, 305/2, 308.
napotitev - stečaj zapuščine - preizkus prijavljenih terjatev - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - prerekanje terjatve
Če je prerekana ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP napotuje na uporabo 308. člena ZFPPIPP, po katerem mora ustrezno tožbo v primeru, če je razlog za prenehanje ločitvene pravice njeno prenehanje zaradi plačila terjatve, v zavarovanje katere je bila ustanovljena, vložiti tisti, ki je prerekal ločitveno pravico. V tej situaciji zato ni pomembno, ali je prerekana tudi upnikova zavarovana terjatev, temelječa na izvršilnem naslovu.
Ko zavarovanec - član izpolni pogoje za pridobitev pravice do poklicne pokojnine, ni več potrebe po plačevanju prispevkov za poklicno zavarovanje. Odraz tega je ureditev v desetem odstavku 202. člena ZPIZ-2. Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine so določeni v prvem in tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2; po prvem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pridobi zavarovanec - član pravico do poklicne pokojnine, ko v skladu z določbami tega zakona njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, znaša 42 let in šest mesecev, po tretjem odstavku 204. člena ZPIZ-2 pa, ko znaša njegova pokojninska doba, skupaj z dodano dobo, najmanj 40 let in ko glede na skupino delovnega mesta doseže določeno starost. V obeh primerih je določen še pogoj, da sredstva, zbrana na osebnem računu zavarovanca - člana, zadoščajo za izplačevanje poklicne pokojnine.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032602
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - teorija jajčne lupine - degenerativne spremembe - vzročna zveza - predhodne degenerativne spremembe
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek pravilno presojalo po v sodni praksi sprejeti t.i. teoriji jajčne lupine, po kateri mora povzročitelj škode sprejeti oškodovanca takega kot je in nositi vse posledice škodnega dogodka, v primeru, da je večji obseg škode posledica osebnega stanja oškodovanca, za katerega nihče ne odgovarja. Pri presoji vprašanja, ali bi tožnik zaradi predobstoječega degenerativnega stanja verjetno težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo, pa je najmanj preuranjeno odločilo, da ni podana vzročna zveza med padcem in nastalimi tožnikovimi zdravstvenimi težavami.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/3, 43, 43/1. ZNP člen 37. ZPP člen 184, 185, 185/7, 188, 188/4, 300, 300/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - delna ustavitev postopka - sprememba predloga v nepravdnem postopku - skupno pripadajoče zemljišče - razširitev predloga - nasprotni predlog - ločitev pravd
Predlagatelji niso za obravnavana zemljišča, kot zmotno navajajo pritožniki, preklicali delnega umika svojega predloga z dne 2. 7. 20181, kar v skladu z ZPP ne bi bilo dopustno, temveč so svoj predlog za ugotovitev pripadajočega zemljišča z vlogo z dne 20. 9. 2018 spremenili, konkretno razširili. To pa je kljub predhodnemu delnemu umiku predloga glede istih zemljišč dovoljeno, saj se v primeru umika predloga šteje, kakor da predlog sploh ni bil vložen, in se lahko znova vloži. Ponovna vložitev predloga glede istih zemljišč znotraj istega postopka ne bi bila mogoča zgolj v primeru, če bi bil predlog v celoti umaknjen. V takšnem primeru bi bil namreč postopek v celoti ustavljen in ga tudi ne bi bilo mogoče več nadaljevati, zaradi česar bi morali predlagatelji vložiti nov predlog. Za takšno situacijo v tem primeru ne gre, saj je obravnavani postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po delnem umiku predloga še vedno tekel, posledično pa tudi v nadaljevanju ni bilo ovir za spremembo predloga oziroma njegovo razširitev.
etažna lastnina v večstanovanjski stavbi - posamezni del stavbe - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - splošni skupni del
Del stavbe št. 4, ki v naravi predstavlja klet, ni splošni skupni del stavbe, temveč posamezni del stavbe, katerega solastnika sta nasprotna udeleženka vsak do 1/2.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00034411
ZASP člen 130. OZ člen 3, 15, 18. ZPP člen 7, 212, 360, 360/1. ZPreZP-1 člen 14.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja zavoda ipf - višina nadomestila - veljavnost pogodbe - prenehanje pogodbe - odpoved pogodbe - odstop od pogodbe - bistvena sestavina pogodbe - izjava stranke - enostranska izjava volje - soglasje strank - veljavnost odstopne izjave - prosto urejanje obligacijskih razmerij - prostovoljno plačilo - kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - uporabniki varovanih del - vezanost sodišča na trditve strank - sodba v drugi podobni zadevi
Sodišče je v vsakem posameznem pravdnem postopku vezano na postavljene zahtevke ter trditve in dokaze pravdnih strank podane v tem postopku. Različna odločitev sodišča v podobnih postopkih zato ne predstavlja nujno kršitev pravil pravdnega postopka. Ker tožeča stranka v tem postopku ni z ničemer pojasnila, kako bi morebiten obstoj kršitev v drugem podobnem postopku vplival na pravilnost odločitve v tem postopku, se pritožbeno sodišče do pritožbenega očitka o neenakem stališču sodišča prve stopnje do vprašanja veljavnosti pogodbe v podobnih postopkih ne bo opredelilo.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za preklic pogodbe potrebna izrecna izjava stranke, da pogodbo preklicuje. Zadostuje izjava, iz katere nedvomno izhaja, da si sodelovanja v takšni obliki, kot izhaja iz sklenjene pogodbe, ne želi več. To pa iz dopisa tožene stranke z dne 17. 3. 2017 nedvomno izhaja.
Prenehanje pogodbe s soglasno voljo udeležencev je le eden izmed možnih, zakonsko predvidenih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe. V primeru preklica pogodbe (odstopa od pogodbe) s strani ene stranke, volja druge stranke na veljavnost preklica nima nobenega vpliva. Gre namreč za enostransko izjavo volje ene pogodbene stranke, ki vpliva na obstoj pogodbenega razmerja. Nasprotna stranka ustrezno izraženega preklica ne more anulirati. Uveljavlja lahko le pravice in zahtevke, ki ji jih v takšnem primeru zagotavlja pogodba ali veljavni predpisi.
krivdna odškodninska odgovornost - poseg v telesno integriteto - poseg v čast in dobro ime - škodni dogodek - dokazna ocena - metodološki napotek - ponoven začetek glavne obravnave - pravočasen dokaz - nov dokaz - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - dokazovanje škode - nepremoženjska škoda - dokaz z izvedencem medicinske stroke
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek glede višine tožničine terjatve. Izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je tožnica zaradi obravnavanih dogodkov doživljala strah, občutek ogroženosti in ponižanosti. Ne drži toženčevo stališče, da bi tožnica strah in nastalo škodo morala dokazovati s pomočjo izvedenca medicinske stroke. Skladno z načelom proste presoje dokazov lahko tožnica za dokazovanje določenega dejstva predlaga katerokoli dokazno sredstvo, ki mu sodišče ne sme vnaprej odreči dokazne teže, ampak mora presojo njegove dokazne vrednosti podvreči skrbni, vestni in argumentirani dokazni oceni. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo.
ZPP člen 7, 212, 214, 339, 339/2, 339/2-8, 343, 343/4. OZ člen 125, 633, 633/1, 633/3, 634, 634/1.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - napake izvršenega dela - očitne stvarne napake - jamčevalni zahtevek - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - pravočasno obvestilo o napaki - trditveno in dokazno breme - dovoljenost pritožbe - pravni interes
Za odločitev v tem postopku je bistveno, ali je tožena stranka tožečo stranko pravočasno obvestila o napakah. Če tega tožena stranka ni storila, je pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov izgubila.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka cisterno prevzela 7. 3. 2017 in da bi morala takrat grajati očitne napake, ki so bile ob običajnem pregledu vidne vsakemu povprečnemu človeku. Tega tožena stranka ni storila niti ni tega zatrjevala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je grajanje očitnih napak v zavrnitvi računa prepozno. Ker tožena stranka ni pravočasno grajala očitnih napak, ni izpolnjena že ena med vsemi predpostavkami, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato je tožena stranka zaradi prepoznega grajanja očitnih napak izgubila vse pravice iz naslova jamčevalnih zahtevkov.
prisoja odškodnine za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo
Ker je sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo posledice, nastale na področju psihičnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, je prisodilo denarno odškodnino v nekoliko prenizkem znesku.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - zaposlitev v tujini - ustavitev postopka odpusta obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - poročanje upravitelju - iskanje zaposlitve - sprememba premoženjskega stanja
Iz ugotovitev prvostopenjskega sodišča v izpodbijanem sklepu izhaja, da dolžnik upravitelju ni mesečno poročal o dejanjih, ki jih je opravil, da bi našel zaposlitev, pa tudi ne o zaposlitvi v tujini in ne o prejetih rednih prejemkih v tujini.
Dolžnik s pritožbenimi navedbami o nizkih prejemkih, ki ne spadajo v stečajno maso, zaradi česar upravitelja o njihovem prejemu ni obveščal, ne more uspeti. Dolžniku namreč tekom postopka osebnega stečaja ni dopuščeno po svoji prosti presoji selektivno poročanje upravitelju o svojih prejemkih . Obveznost poročanja tako glede prejemkov kot tudi glede iskanja zaposlitve je absolutna in brezpogojna.
stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - ustavitev nepravdnega postopka
Če je bil predlog za postavitev pod skrbništvo odrasle osebe vložen s strani centra za socialno delo in postopek ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.
URS člen 26. OZ člen 131, 168. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 207. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - odločanje v upravnem postopku - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - odprava gradbenega dovoljenja - legalizacija gradnje - sodba presenečenja - prekoračitev trditvene podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - pravno priznana škoda - obseg povrnitve premoženjske škode - izgubljeni dobiček - hipotetično sklepanje o obstoju izgubljenega dobička
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o protipravnem ravnanju tožene stranke utemeljilo na dejstvu, ki ga tožeča stranka ni navajala. S tem, ko je sodišče prve stopnje obstoj predpostavke protipravnosti ravnanja oprlo na dejstva, ki jih tožeča stranka ni navajala, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj s tem, ko očitek uporabe neustavnega predpisa ni bil predmet postopka na prvi stopnji, toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem - kršena je bila njena pravica do izjave in kontradiktornega postopka.
Tožena stranka je kršila 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1, saj ni na ustrezen način preverila skladnosti projekta s prostorskimi akti, tako da bi pri ugotavljanju faktorja pozidanosti upoštevala 207. člen ZGO-1 in uporabila standard SIST ISO 9836. Le z uporabo zakonsko določenega standarda bi lahko ustrezno preverila, ali je projekt glede faktorja pozidanosti skladen s prostorskim aktom.
Od strank res ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke pričakuje. V konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Tožeča stranka ni navedla zadostnih dejstev glede okoliščin, ki so bile povsem v njeni sferi. Trditve, ki jih je podala, pa so bile tako skromne, da se z njimi vtoževane škode v tej postavki ne da preizkusiti.
Ne glede na odpravo gradbenega dovoljenja ni prišlo do odstranitve gradnje. Tožeča stranka je zaradi spremembe prostorskih aktov dosegla legalizacijo objektov in stanovanja prodala. Zaradi tega po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ne more več uveljavljati škode zaradi izgubljenega dobička od hipotetične prodaje objektov v letu 2006. Hipotetični dobiček od prodaje v letu 2006 ne predstavlja pravno priznane škode, ker je prišlo do resnične prodaje v letu 2015.
Iz list. št. 29 izhaja, da je tožeča stranka še pred iztekom roka za plačilo sodne takse oziroma 26. 6. 2019 sodišče prve stopnje po elektronski pošti obvestila, da je sodno takso plačala in predložila potrdilo o plačilu, iz katerega izhaja, da je nalog za plačilo sodne takse izpolnila 26. 6. 2019, plačilo pa je bilo izvedeno 27. 6. 2019, ko ga je sodišče prve stopnje tudi prejelo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sodna taksa za redni postopek ni bila pravočasno plačana.
ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2, 62/5. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 383.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - nedovoljenost izdaje sklepa o izvršbi - obrazložen ugovor - odločitev o ugovoru
Izvršilno sodišče lahko v primeru, ko dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v fazi postopka, ko je bil že izdan sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil pravočasen in obrazložen ugovor (kamor sodi tudi navajanje pravno pomembnega dejstva začetka postopka osebnega stečaja), ne more sprejeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030902
OZ člen 190, 316, 316/-2, 316-3. ZFPPIPP člen 46, 261, 261/1. ZPP člen 150, 150/1, 254, 337, 337/1, 359.
gradbena pogodba - odprava napak - neupravičeno unovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - pobot v stečaju - primeri, ko je pobot izključen - pritožbene novote - prepoved reformatio in peius
Nad tožečo stranko se je dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek (sklep na list. št. 208). Datum začetka stečajnega postopka je pomemben, ker je za razmerje med pravdnim pobotanjem (po pravilih procesnega prava) in zakonskim pobotanjem (po pravilih insolvenčnega prava) odločilen čas enega ali drugega pobotanja. Tisto pobotanje, ki učinkuje prvo (in povzroči ugasnitev obeh nasproti si stoječih terjatev), namreč prepreči drugo (saj ni več kaj pobotati). Po pravilih procesnega prava se pobotanje opravi šele, ko ga sodišče izreče s sodno odločbo. V pravdi pa je mogoče uveljavljati ugovor zaradi pobota le pod pogojem, da v času odločanja (to je ob koncu glavne obravnave) obe terjatvi še vedno obstajata. Ker se je stečajni postopek nad tožečo stranko (17. 10. 2016) začel pred koncem glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (30. 1. 2018), bi prvo učinkovalo zakonsko pobotanje po ZFPPIPP, kar pomeni, da iz tega razloga ugovor pobotanja v pravdi ni dopusten. Hkrati bi se z dopustitvijo procesnega pobotanja, ki bi učinkovalo po začetku stečajnega postopka, kršilo načelo enakega obravnavanja upnikov v postopkih zaradi insolventnosti (46. člen ZFPPIPP), saj bi prva toženka z uspešno uveljavljenim ugovorom pobotanja v pravdi svojo terjatev prejela poplačano v celoti, ne glede na obseg stečajne mase in siceršnji delež poplačila terjatev preostalih upnikov.
posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - sredstva, pridobljena z delom - drugostopenjska sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da "lahko določena stvar ali pravica spada v skupno premoženje, čeprav je bila pridobljena s posebnimi sredstvi enega izmed partnerjev, kar je mogoče šteti za delo v smislu 51. člena ZZZDR, če je pridobitev premoženja posledica skupnega podjetnega prispevka partnerjev za namen skupnosti in da v skupno premoženje lahko spadajo tudi denarna sredstva, ki jih imata partnerja na bančnih računih, pod pogojem, da so bila sredstva pridobljena z delom v času trajanja skupnosti".
Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje nadalje pravilno zaključilo, da določba petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) sicer dopušča plačilo denarne kazni v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, ob tem pa pravilno poudarilo, da zakon predvideva zgolj možnost obročnega plačila denarne kazni, pri čemer je prošnjo možno podati do izteka roka, določenega za plačilo, torej najkasneje v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Zakon pa ne ureja možnosti odloga plačila denarne kazni, niti v okviru določb 87. člena KZ-1, ki ureja način izvršitve denarne kazni. Na tej podlagi je prošnjo obsojenca pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - pooblastila policije v predkazenskem postopku - ogled kraja kaznivega dejanja - informacije znanega vira policije
Ni mogoče pritrditi zagovorniku, da gre za dokaze, pridobljene izključno na podlagi informacij znanega vira policije, saj je, kot je pravilno ugotovilo in utemeljilo že sodišče prve stopnje, policija pridobljene informacije znanega vira najprej preverila in šele v nadaljevanju zbirala ter zbrala dokaze, vse v skladu z zakonskimi pooblastili.