Z najdbo prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice se prostorski vidik odvetniške zasebnosti ni avtomatsko raztegnil na stanovanjsko hišo, kjer živita obdolženec in odvetnica. Odvetniki sicer uživajo varstvo prostorske zasebnosti povsod, kjer opravljajo svojo dejavnost, vendar odvetnica preiskovalnim dejanjem na lastnem domu ni z ničemer oporekala, okoliščina, da bi naj tam odvetnica morebiti opravljala tudi svoj poklic, pa policistom sama po sebi ni mogla biti poznana. Šele kasneje izkazano lastništvo odvetnice nad zaseženima predmetoma ni ovira za njun zakoniti zaseg. Zaseg prenosnega računalnika in mobilnega telefona odvetnice pomeni le, da se je nanju raztegnil komunikacijski vidik varovanja zasebnosti odvetniške pisarne, varstvo katerega je sodišče prve stopnje zagotovilo z izvedbo preiskave elektronskih naprav na način, določen v 60. do 63. točki obrazložitve Ustavne odločbe.
vznemirjanje lastninske pravice - hoja in vožnja po tuji nepremičnini - parkirno mesto - negatorna tožba (opustitvena tožba)
Ponavljajoča hoja tožene stranke čez parkirno mesto tožnice nedvomno pomeni vznemirjanje njene lastninske pravice, pred katerim se utemeljeno brani z negatorno tožbo.
OZ člen 168, 171, 179, 352, 352/1. ZPP člen 184, 286.
odškodninska odgovornost države - odškodninski zahtevek - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - izguba dohodka - odškodnina za duševne bolečine zaradi posega v čast in dobro ime - prekluzija dejstev in dokazov - sprememba tožbe - povišanje tožbenega zahtevka - zastaranje - pretrganje zastaranja - deljena odgovornost - imenovanje izvedenca - javna oseba - javni uslužbenec - novinarsko poročanje
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da je bilo z vložitvijo tožbe zadržano zastaranje za naknadno povišanje zahtevka. S tožbenim zahtevkom za plačilo odškodnine iz naslova nižje odpravnine in iz naslova prikrajšanja zaradi nezmožnosti uveljavitve 20 % pokojnine namreč tožnik ni zahteval izpolnitve iste odškodninske obveznosti v višjem znesku, temveč je zahteval izpolnitev nove obveznosti oziroma povrnitev druge premoženjske škode.
Pri obstoju duševnih bolečin zaradi posega v čast in dobro ime je porušeno notranje ravnovesje posamičnega oškodovanca, ki pa se nujno ne manifestira navzven na tak način, da bi slednji potreboval zdravniško pomoč. Zato dokaz z izvedencem v takem primeru tudi ni nujen za presojo stopnje prestanih duševnih bolečin.
Neutemeljeno je (tudi sicer nerelevantno pri presoji višine odškodnine) zavzemanje tožene stranke, da je obseg zaščite tožnikove časti in dobrega imena v odnosu do svobode izražanja bistveno manjši, saj kot je to obrazložilo že VS RS v vmesni sodbi, KPK kot državni organ ni nosilka človekovih pravic in zato tudi ne pravice do svobode izražanja.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožene stranke, da ne more odgovarjati za poročanje medijev, saj je bila posledica njenega protipravnega ravnanja, da so mediji poročali o zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00030539
ZJF člen 3, 3/1, 3/1-9, 77, 77/4. ZPP člen 319, 319/2.
predlog za odlog plačila sodne takse - odpis dolga - delni odpis dolga - obvezna dajatev - ponovni predlog - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje predloga
Ker je plačilo sodne takse kot vrsta terjatve dolg do države iz naslova obvezne dajatve, ni mogoče odpisati tega dolga (četrti odstavek 77. člena ZJF).
izvrševanje služnostne pravice - pogodba o ustanovitvi služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - prenehanje stvarne služnosti - prenehanje stvarne služnosti zaradi neizvrševanja - osvoboditev služnosti - upiranje izvrševanju služnosti - tožbeni zahtevek - ugotovitvena tožba - prenehanje služnosti na podlagi zakona - ocena verodostojnosti priče - varstvo služnosti - prepoved vznemirjanja - stroški postopka - skupna vrednost spornega predmeta - vrednost spornega predmeta
Toženec in njegovi najemniki so glede na spreminjajoče stanje na služnostni poti po njej hodili tako, da so obšli na njej postavljene ovire ali (in) tako, da so sestopili na sosednje zemljišče in s tem del poti prehodili po njem, del pa po sporni poti. Četudi so ovire na poti morali na en ali drug način obiti, to še ne pomeni, da služnosti niso izvrševali ali da so izvrševanje svoje pravice hoje po sporni poti opustili. Sestopanja na sosednje zemljišče ni mogoče razumeti v smislu uklonitve prepovedi tožnikov glede hoje po služeči parceli.
ugovor po izteku roka - dolžnikov odgovor na odgovor upnika na ugovor - dejstva, ki jih stranka ne zanika - delna plačila - plačilo izvršitelju - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - stroški izvršilnega postopka - načelo uspeha v izvršilnem postopku
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.
Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.
URS člen 29, 29, 29-3. ZPND člen 22, 22a, 23. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 5, 224, 224/1, 236a, 236a/2.
ukrep prepovedi približevanja - kršitev prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi - izrek denarne kazni - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pisna izjava priče - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pomanjkljive trditve - policijski zapisnik - javna listina
V skladu z drugim odstavkom 236.a člena ZPP v primeru, če sodišče stranko pozove, naj predloži pisno izjavo priče, katere zaslišanje je predlagala, pa stranka tega ne stori, sodišče dokaz z zaslišanjem te priče izvede le, če stranka izkaže za verjetno, da je pisno izjavo priče poskušala pridobiti, vendar pri tem ni bila uspešna.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper popravni sklep. Sodišče prve stopnje je s popravnim sklepom le popravilo napako v imenu, pri kateri je šlo za očitno pisno pomoto v sodbi. Obširno pritožbeno izpostavljanje disenza, napak volje in ničnosti ne more biti utemeljeno že iz razloga, ker je toženec te svoje navedbe v postopku na prvi stopnji sojenja podal prepozno in so zato (primarno) pravzaprav neupoštevne. Donatorska pogodba je namreč inominatni kontrakt, za katerega slovenski pravni red ne ponuja splošne definicije. Pojavljajo se le posamezne parcialne definicije donatorstva in še to v različnih, predvsem davčnih, predpisih. Vsekakor pa je za obstoj donatorstva (pokroviteljstva) bistveno, da je donacija dajanje brez vsakršne misli na vračilo. Ker sta se v konkretnem primeru, kljub nekaterim drugačnim izrazom v sami pogodbi, stranki (med drugim) s pogodbo dogovorili za izdelavo projektov s strani tožnice za toženca (ta bi postal njihov lastnik) v zameno za plačilo, je evidentno, da o donatorski pogodbi ni mogoče govoriti in da gre za podjemno pogodbo. Ker sta obe stranki odstopili od pogodbe po zapadlosti prvega obroka in po izdaji oziroma zapadlosti računa zanj in po tem, ko je bil že dosežen del pogodbenega interesa, zaradi katerega je bila pogodba sklenjena, je odločitev sodišča prve stopnje o priznanju pozitivnega pogodbenega interesa pravilna.
Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/4.. ZPP člen 155, 155/1, 317, 317/1, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - odpoved tožbenemu zahtevku - sodba na podlagi odpovedi - nerazumljiv izrek - razlogi o odločilnih dejstvih - odsotnost iz pisarne - pripravljalna vloga - potrebni stroški
Ker v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče že obstoja temelja odškodninskega zahtevka ne ugotavlja, navedba izvedenca, da je tožnica lahke fizične bolečine trpela 4 dni, za odločitev v predmetni zadevi ni odločilno dejstvo, zato prvostopenjska sodba razlogov v zvezi s tem utemeljeno ne vsebuje.
JAVNI RAZPISI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00030507
OZ člen 2, 3, 13, 82, 83, 104, 104/1, 111, 251, 251/5, 252, 336, 336/1, 346, 349. ZOR člen 273, 273/5. ZSDrP člen 2, 6. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 42, 93, 106, 107, 107/1, 108.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje programa - ugovor zastaranja - zastaralni rok - gospodarska pogodba - gospodarski subjekt - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - posledice neizpolnitve obveznosti - pogodbena kazen - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - razlaga določil pogodbe - pogodbena svoboda strank - dispozitivna narava zakonskih določb - upnikove pravice - višina pogodbene kazni - zmanjšanje pogodbene kazni - državna pomoč - neupravičena obogatitev - načelo primarnosti prava EU
Pogodbena kazen v višini 30 % vseh izplačanih sredstev ob upoštevanju pomena, ki ga je imela pravočasna izpolnitev za toženko, ni pretirana. Upoštevati je namreč treba, da gre pri financiranju, ki je bilo izvedeno na podlagi Pogodbi o sofinanciranju mladega razikovalca iz gospodarstva, za obliko državne pomoči, ki je ob upoštevanju prava EU dovoljena le pod strogimi pogoji, ki zagotavljajo, da posameznemu upravičencu ni dana neupravičena konkurenčna prednost pred drugimi subjekti na trgu. Če zamuda z izpolnitvijo ne bi bila ustrezno sankcionirana in bi smel upravičenec prejeta sredstva obdržati oziroma bi bilo vračilo minimalno, bi s tem pridobil neupravičeno konkurenčno prednost pred drugimi.
Tožnica ni gospodarska družba, prav tako je ni mogoče uvrstiti med druge pravne osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost (sofinanciranje programa raziskovalnega dela mlade raziskovalke je izrazito nepridobitno), zato za zastaranje terjatev iz sklenjene pogodbe velja splošni zastaralni rok.
Upnik mora najkasneje ob sprejemu izpolnitve podati izjavo o tem, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Izjavo lahko torej poda tudi prej, to je vsaj takrat, ko dolžnik pride v zamudo.
posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - sredstva, pridobljena z delom - drugostopenjska sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da "lahko določena stvar ali pravica spada v skupno premoženje, čeprav je bila pridobljena s posebnimi sredstvi enega izmed partnerjev, kar je mogoče šteti za delo v smislu 51. člena ZZZDR, če je pridobitev premoženja posledica skupnega podjetnega prispevka partnerjev za namen skupnosti in da v skupno premoženje lahko spadajo tudi denarna sredstva, ki jih imata partnerja na bančnih računih, pod pogojem, da so bila sredstva pridobljena z delom v času trajanja skupnosti".
Z ugotovitvijo ničnosti spornega sporazuma bi se tako za tožnike lahko spremenila kvečjemu njihova bodoča možnost prejema poplačila njihovih judikatnih terjatev na podlagi znižane preživninske obveznosti prvega toženca do drugega toženca in tretje toženke. To pa po presoji višjega sodišča izkazuje le ekonomski interes (oziroma nadejo) tožnikov, ki za vložitev ugotovitvene tožbe ne zadostuje. Pravni položaj tožnikov v razmerju do prvega toženca zaradi morebitne negotovosti določenega pravnega razmerja (njihovo razmerje do prvega toženca je jasno na podlagi judikatnih terjatev, ki jih imajo do njega, preživninsko razmerje med prvim tožencem in drugim tožencem ter tretjo toženko pa je po temelju prav tako jasno in za tožnike nesporno) ni ogrožen. Pri tem višje sodišče poudarja, da tožniki opozarjajo predvsem na možnost bodoče pridobitve dohodkov s strani prvega toženca, ki bi na podlagi spornega sporazuma šli drugemu tožencu in tretji toženki. Možnost, da bo prvi toženec nekoč, v nekem nedoločenem obdobju v prihodnosti, morebiti prejel sredstva, s katerimi bi se lahko poplačale tudi terjatve tožnikov (sicer iz predloženih dokazov ne izhaja niti plačevanje nespornih preživninskih obveznosti, zato je tudi ta navedba tožnikov bistveno presplošna), ne utemeljuje konkretnega pravnega interesa, na podlagi katerega bi tožniki z uspešnim zahtevkom lahko izboljšali svoj pravni položaj.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030949
OZ člen 39. ZIZ člen 64, 65, 86. SPZ člen 40, 60.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - dopustna kavza - načelo kavzalnosti - zavezovalni in razpolagalni posel - odsvojitev zastavljene premičnine
Materialna predpostavka konkretne tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je obstoječa lastninska pravica, povedano drugače: druga tožnica mora biti lastnica premičnin ves čas postopka. Iz tega, kar je povedal zakoniti zastopnik druge tožnice pa izhaja, da je stranka lastninsko pravico na vozilih opustila. S tem je za drugo tožnico prenehala materialna predpostavka tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Pogodba, ki je sklenjena z namenom obeh strank, da se prepreči izvršba, je sklenjena v nasprotju z moralo, končno tudi s prisilnimi predpisi.
postopek zaradi insolventnosti - pravnomočnost sklepa - izvršljivost sklepa - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - pritožba proti sklepu
Pritožba (proti sklepu, izdanemu v postopku zaradi insolventnosti) ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen sklep drugače določeno. Za sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka zakon ne določa, da pritožba zadrži izvršitev sklepa. To pa pomeni, da je dopustno sklep izvršiti pred njegovo pravnomočnostjo.
spor majhne vrednosti - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazna ocena - prevozna pogodba
Glede na to, da je tožeča stranka podala konkretne trditve in listinske dokaze v utemeljitev obstoja vtoževane terjatve, tožena stranka pa je zgolj pavšalno ugovarjala zahtevku, je sodišče prve stopnje pravilno že na podlagi predloženih pisnih dokazov zaključilo, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Posledično pravilno ni izvajalo dokazov z zaslišanje zakonitih zastopnikov strank, katerih izvedbo je tožeča stranka predlagala v ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje nadalje pravilno zaključilo, da določba petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) sicer dopušča plačilo denarne kazni v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, ob tem pa pravilno poudarilo, da zakon predvideva zgolj možnost obročnega plačila denarne kazni, pri čemer je prošnjo možno podati do izteka roka, določenega za plačilo, torej najkasneje v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Zakon pa ne ureja možnosti odloga plačila denarne kazni, niti v okviru določb 87. člena KZ-1, ki ureja način izvršitve denarne kazni. Na tej podlagi je prošnjo obsojenca pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030902
OZ člen 190, 316, 316/-2, 316-3. ZFPPIPP člen 46, 261, 261/1. ZPP člen 150, 150/1, 254, 337, 337/1, 359.
gradbena pogodba - odprava napak - neupravičeno unovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - pobot v stečaju - primeri, ko je pobot izključen - pritožbene novote - prepoved reformatio in peius
Nad tožečo stranko se je dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek (sklep na list. št. 208). Datum začetka stečajnega postopka je pomemben, ker je za razmerje med pravdnim pobotanjem (po pravilih procesnega prava) in zakonskim pobotanjem (po pravilih insolvenčnega prava) odločilen čas enega ali drugega pobotanja. Tisto pobotanje, ki učinkuje prvo (in povzroči ugasnitev obeh nasproti si stoječih terjatev), namreč prepreči drugo (saj ni več kaj pobotati). Po pravilih procesnega prava se pobotanje opravi šele, ko ga sodišče izreče s sodno odločbo. V pravdi pa je mogoče uveljavljati ugovor zaradi pobota le pod pogojem, da v času odločanja (to je ob koncu glavne obravnave) obe terjatvi še vedno obstajata. Ker se je stečajni postopek nad tožečo stranko (17. 10. 2016) začel pred koncem glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (30. 1. 2018), bi prvo učinkovalo zakonsko pobotanje po ZFPPIPP, kar pomeni, da iz tega razloga ugovor pobotanja v pravdi ni dopusten. Hkrati bi se z dopustitvijo procesnega pobotanja, ki bi učinkovalo po začetku stečajnega postopka, kršilo načelo enakega obravnavanja upnikov v postopkih zaradi insolventnosti (46. člen ZFPPIPP), saj bi prva toženka z uspešno uveljavljenim ugovorom pobotanja v pravdi svojo terjatev prejela poplačano v celoti, ne glede na obseg stečajne mase in siceršnji delež poplačila terjatev preostalih upnikov.
odvzem predmetov - pogoji za izrek stranske sankcije - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka
Iz izpodbijane sodbe tako ne izhaja, kako je sodišče pri presoji načela sorazmernosti v ožjem smislu upoštevalo dejanske okoliščine na strani lastnika, torej kako je presojalo težo posledic odvzema vozila za lastnika in zakaj je na podlagi zgolj enkratno izkazane okoliščine, da je lastnik vozila obdolženki omogočil uporabo vozila, mogoče šteti, da bi bilo v bodoče nevarno, če se avtomobil vrne lastniku, ki obljublja, da ji avtomobila ne bo nikoli več posodil, pri čemer pa tudi ni dodatno preverilo njegovih trditev o tem, da naj bi vozilo dejansko uporabljal J. Š.