stroški nepravdnega postopka - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - ustavitev nepravdnega postopka
Če je bil predlog za postavitev pod skrbništvo odrasle osebe vložen s strani centra za socialno delo in postopek ustavljen, trpi stroške predlagatelj, to je center za socialno delo.
odvzem predmetov - pogoji za izrek stranske sankcije - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka
Iz izpodbijane sodbe tako ne izhaja, kako je sodišče pri presoji načela sorazmernosti v ožjem smislu upoštevalo dejanske okoliščine na strani lastnika, torej kako je presojalo težo posledic odvzema vozila za lastnika in zakaj je na podlagi zgolj enkratno izkazane okoliščine, da je lastnik vozila obdolženki omogočil uporabo vozila, mogoče šteti, da bi bilo v bodoče nevarno, če se avtomobil vrne lastniku, ki obljublja, da ji avtomobila ne bo nikoli več posodil, pri čemer pa tudi ni dodatno preverilo njegovih trditev o tem, da naj bi vozilo dejansko uporabljal J. Š.
Z ugotovitvijo ničnosti spornega sporazuma bi se tako za tožnike lahko spremenila kvečjemu njihova bodoča možnost prejema poplačila njihovih judikatnih terjatev na podlagi znižane preživninske obveznosti prvega toženca do drugega toženca in tretje toženke. To pa po presoji višjega sodišča izkazuje le ekonomski interes (oziroma nadejo) tožnikov, ki za vložitev ugotovitvene tožbe ne zadostuje. Pravni položaj tožnikov v razmerju do prvega toženca zaradi morebitne negotovosti določenega pravnega razmerja (njihovo razmerje do prvega toženca je jasno na podlagi judikatnih terjatev, ki jih imajo do njega, preživninsko razmerje med prvim tožencem in drugim tožencem ter tretjo toženko pa je po temelju prav tako jasno in za tožnike nesporno) ni ogrožen. Pri tem višje sodišče poudarja, da tožniki opozarjajo predvsem na možnost bodoče pridobitve dohodkov s strani prvega toženca, ki bi na podlagi spornega sporazuma šli drugemu tožencu in tretji toženki. Možnost, da bo prvi toženec nekoč, v nekem nedoločenem obdobju v prihodnosti, morebiti prejel sredstva, s katerimi bi se lahko poplačale tudi terjatve tožnikov (sicer iz predloženih dokazov ne izhaja niti plačevanje nespornih preživninskih obveznosti, zato je tudi ta navedba tožnikov bistveno presplošna), ne utemeljuje konkretnega pravnega interesa, na podlagi katerega bi tožniki z uspešnim zahtevkom lahko izboljšali svoj pravni položaj.
URS člen 26. OZ člen 131, 168. ZGO-1 člen 66, 66/1, 66/1-1, 207. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - protipravnost ravnanja - odločanje v upravnem postopku - postopek izdaje gradbenega dovoljenja - odprava gradbenega dovoljenja - legalizacija gradnje - sodba presenečenja - prekoračitev trditvene podlage - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - pravno priznana škoda - obseg povrnitve premoženjske škode - izgubljeni dobiček - hipotetično sklepanje o obstoju izgubljenega dobička
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o protipravnem ravnanju tožene stranke utemeljilo na dejstvu, ki ga tožeča stranka ni navajala. S tem, ko je sodišče prve stopnje obstoj predpostavke protipravnosti ravnanja oprlo na dejstva, ki jih tožeča stranka ni navajala, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj s tem, ko očitek uporabe neustavnega predpisa ni bil predmet postopka na prvi stopnji, toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem - kršena je bila njena pravica do izjave in kontradiktornega postopka.
Tožena stranka je kršila 1. točko prvega odstavka 66. člena ZGO-1, saj ni na ustrezen način preverila skladnosti projekta s prostorskimi akti, tako da bi pri ugotavljanju faktorja pozidanosti upoštevala 207. člen ZGO-1 in uporabila standard SIST ISO 9836. Le z uporabo zakonsko določenega standarda bi lahko ustrezno preverila, ali je projekt glede faktorja pozidanosti skladen s prostorskim aktom.
Od strank res ni mogoče zahtevati navedbe dejstev, ki niso v njihovem spoznavnem področju oziroma presegajo nivo znanja, ki se od določene stranke pričakuje. V konkretni zadevi takšne okoliščine niso podane. Tožeča stranka ni navedla zadostnih dejstev glede okoliščin, ki so bile povsem v njeni sferi. Trditve, ki jih je podala, pa so bile tako skromne, da se z njimi vtoževane škode v tej postavki ne da preizkusiti.
Ne glede na odpravo gradbenega dovoljenja ni prišlo do odstranitve gradnje. Tožeča stranka je zaradi spremembe prostorskih aktov dosegla legalizacijo objektov in stanovanja prodala. Zaradi tega po presoji pritožbenega sodišča tožeča stranka ne more več uveljavljati škode zaradi izgubljenega dobička od hipotetične prodaje objektov v letu 2006. Hipotetični dobiček od prodaje v letu 2006 ne predstavlja pravno priznane škode, ker je prišlo do resnične prodaje v letu 2015.
Sodišče prve stopnje je ravnanje toženca kot stečajnega upravitelja presojalo po strožjih merilih, ki veljajo za dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika) in 98. - 101. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter ugotavljalo, ali so izkazane vse odškodninske predpostavke po prvem odstavku 131. člena OZ - to je škoda, protipravno ravnanje in vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo, v zvezi s čemer je bilo dokazno breme na tožniku, medtem ko je na tožencu bilo dokazno breme, da dokaže, da za nastanek škode ni kriv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030902
OZ člen 190, 316, 316/-2, 316-3. ZFPPIPP člen 46, 261, 261/1. ZPP člen 150, 150/1, 254, 337, 337/1, 359.
gradbena pogodba - odprava napak - neupravičeno unovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - pobot v stečaju - primeri, ko je pobot izključen - pritožbene novote - prepoved reformatio in peius
Nad tožečo stranko se je dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek (sklep na list. št. 208). Datum začetka stečajnega postopka je pomemben, ker je za razmerje med pravdnim pobotanjem (po pravilih procesnega prava) in zakonskim pobotanjem (po pravilih insolvenčnega prava) odločilen čas enega ali drugega pobotanja. Tisto pobotanje, ki učinkuje prvo (in povzroči ugasnitev obeh nasproti si stoječih terjatev), namreč prepreči drugo (saj ni več kaj pobotati). Po pravilih procesnega prava se pobotanje opravi šele, ko ga sodišče izreče s sodno odločbo. V pravdi pa je mogoče uveljavljati ugovor zaradi pobota le pod pogojem, da v času odločanja (to je ob koncu glavne obravnave) obe terjatvi še vedno obstajata. Ker se je stečajni postopek nad tožečo stranko (17. 10. 2016) začel pred koncem glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (30. 1. 2018), bi prvo učinkovalo zakonsko pobotanje po ZFPPIPP, kar pomeni, da iz tega razloga ugovor pobotanja v pravdi ni dopusten. Hkrati bi se z dopustitvijo procesnega pobotanja, ki bi učinkovalo po začetku stečajnega postopka, kršilo načelo enakega obravnavanja upnikov v postopkih zaradi insolventnosti (46. člen ZFPPIPP), saj bi prva toženka z uspešno uveljavljenim ugovorom pobotanja v pravdi svojo terjatev prejela poplačano v celoti, ne glede na obseg stečajne mase in siceršnji delež poplačila terjatev preostalih upnikov.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030949
OZ člen 39. ZIZ člen 64, 65, 86. SPZ člen 40, 60.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - dopustna kavza - načelo kavzalnosti - zavezovalni in razpolagalni posel - odsvojitev zastavljene premičnine
Materialna predpostavka konkretne tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je obstoječa lastninska pravica, povedano drugače: druga tožnica mora biti lastnica premičnin ves čas postopka. Iz tega, kar je povedal zakoniti zastopnik druge tožnice pa izhaja, da je stranka lastninsko pravico na vozilih opustila. S tem je za drugo tožnico prenehala materialna predpostavka tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Pogodba, ki je sklenjena z namenom obeh strank, da se prepreči izvršba, je sklenjena v nasprotju z moralo, končno tudi s prisilnimi predpisi.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/7. ZUPJS člen 10. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjski cenzus - dohodki prosilca in članov njegove družine - premoženje družine
Ob ugotovitvi, da ima storilčeva družina premoženje, ki presega vrednost 48 osnovnih zneskov in da je tako podan izključitveni razlog po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, so okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da je oče brezposeln in brez vsakršnega nadomestila ali socialne pomoči ter da tudi sam prejema le občasne prihodke z delom preko študentskega servisa, za presojo pravilnosti in zakonitosti nepomembne, saj se nanašajo na vprašanje dohodkov družine in dohodkovni cenzus. Namreč tudi če je dohodkovni cenzus izpolnjen, predlogu za nadomestitev globe ni mogoče ugoditi, če ima družina premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
fakultativni odvzem predmetov - nasprotje med razlogi - odvzem motornega vozila - mladoletnik - vzgojni ukrep
V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal odvzem predmeta, ki je last samega storilca, kar pomeni, da bi sodišče pogoje za izrek te sankcije moralo presojati po določbi prvega odstavka člena 25 ZP-1. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvo sodišče razloge za zavrnitev predloga predlagatelja za izrek stranske sankcije s tem, ko je obrazložilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da zaseženo vozilo predstavlja konkretno nevarnost za katerokoli izmed dobrin, naštetih v drugem odstavku člena 25 ZP-1, nepravilno gradilo na določbi drugega odstavka člena 25 ZP-1, ki uzakonja pogoje za izrek te stranske sankcije v primeru, če storilec ni lastnik predmeta. Taki razlogi pa so tudi pomanjkljivi in, kot pravilno izpostavlja pritožba, tudi nasprotujoči. Iz izpodbijanega sklepa namreč na eni strani izhaja, da je obdolženec oba prekrška storil iz nepremišljenosti in lastnega prepričanja, da lahko počne, kar si želi in da je v konfliktu z očetom, ki se prav tako ne želi vključevati v tovrstne postopke, istočasno pa v razlogih očetu nalaga večjo skrb, da mladoletnik v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov, čeprav je mladoletnik sam povedal, da nima razlogov, da bi očeta sploh poslušal.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - pooblastila policije v predkazenskem postopku - ogled kraja kaznivega dejanja - informacije znanega vira policije
Ni mogoče pritrditi zagovorniku, da gre za dokaze, pridobljene izključno na podlagi informacij znanega vira policije, saj je, kot je pravilno ugotovilo in utemeljilo že sodišče prve stopnje, policija pridobljene informacije znanega vira najprej preverila in šele v nadaljevanju zbirala ter zbrala dokaze, vse v skladu z zakonskimi pooblastili.
Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje nadalje pravilno zaključilo, da določba petega odstavka 47. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) sicer dopušča plačilo denarne kazni v obrokih, pri čemer rok za plačilo ne sme biti daljši od dveh let, ob tem pa pravilno poudarilo, da zakon predvideva zgolj možnost obročnega plačila denarne kazni, pri čemer je prošnjo možno podati do izteka roka, določenega za plačilo, torej najkasneje v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Zakon pa ne ureja možnosti odloga plačila denarne kazni, niti v okviru določb 87. člena KZ-1, ki ureja način izvršitve denarne kazni. Na tej podlagi je prošnjo obsojenca pravilno zavrglo kot nedovoljeno.
preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka
Ker tožeča stranka kljub izrecnim ugovorom tožene stranke in kljub opozorilu sodišča, da pomanjkljivo trditveno podlago dopolni, tega ni storila (niti ni v obvestilu o odsotnosti z naroka sodišče obvestila o morebitni nameri to storiti na prvem naroku za glavno obravnavo), sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da narok preloži.
Iz list. št. 29 izhaja, da je tožeča stranka še pred iztekom roka za plačilo sodne takse oziroma 26. 6. 2019 sodišče prve stopnje po elektronski pošti obvestila, da je sodno takso plačala in predložila potrdilo o plačilu, iz katerega izhaja, da je nalog za plačilo sodne takse izpolnila 26. 6. 2019, plačilo pa je bilo izvedeno 27. 6. 2019, ko ga je sodišče prve stopnje tudi prejelo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da sodna taksa za redni postopek ni bila pravočasno plačana.
ZST-1 člen 3, 34a, 34a/3. ZST-1 tarifna številka 1111.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - postopek za določitev odškodnine - odškodninski spor - taksna obveznost - vrsta postopka
V konkretnem primeru ne gre za postopek določitve odškodnine (ko posamezen predpis oškodovani stranki priznava denarno nadomestilo), ko stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, temveč za klasičen odškodninski zahtevek (ki se, če je sporen, obravnava v pravdnem postopku, v katerem sodišče ugotavlja vse elemente odškodninske obveznosti), ko mora z zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458. OZ člen 364.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez obravnave, predlaganih oseb ni zaslišalo. Da bi prav v zvezi s tem zagrešilo kakršnokoli absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, pritožnica ne navaja.
Glede na navedeno je pritožbo tudi proti odločitvi o tem zahtevku kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo tudi v tem delu potrdilo, četudi ni povsem prepričano, da je dejansko stanje na tej točki sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-1, 40, 40/1, 40/1-2, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - cenitev nepremične - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevna cenitev
Zgolj dejstvo, da sta bili predmet cenitve dve nepremičnini, ne pomeni, da je šlo za dve ločeni cenitvi. V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo cenilcu predmetno cenitev, namreč ni bilo začrtano delo z dvema samostojnima nalogama, temveč zgolj ena cenitev, ki je obsegala dve nepremičnini.
Okoliščina, da je cenilec ocenil dve nepremičnini, prav tako ne zadošča za (samodejni) zaključek, da je bila ta cenitev zelo zahtevna v smislu 3. točke prvega odstavka 40. člena Pravilnika.
stroškovna odločitev - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da bi moralo biti v odločbi obrazloženo, katere od priglašenih postavk iz stroškovnika sodišče ni priznalo in na kratko pojasniti razloge za tako odločitev. Glede na to, da je iz stroškovnika, ki je v spisu, razvidno, katera postavka ni bila priznana, in glede na to, da je pritožnica podala razloge v zvezi z nepriznano postavko, je pritožbeno sodišče odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 363, 363/2. ZST-1 člen 8.
neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pritožba se šteje za umaknjeno - fikcija umika pritožbe
Upoštevanje dodatnih pritožbenih navedb v vlogi, ki je bila vložena že po izteku pritožbenega roka, bi dejansko pomenilo kršitev prekluzivno določenega roka za vložitev pritožbe iz drugega odstavka 363. člena ZPP, torej nedovoljeno podaljšanje roka na škodo nasprotne stranke.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, da je bil pritožniku izpodbijani sklep vročen 8. 3. 2019 in da je pritožbo vložil 27. 3. 2019. Pritožnik ne ugovarja pravilnosti ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep. Ker je tudi izbrana pravna podlaga o dolžini pritožbenega roka pravilna, je odločitev o zavrženju pritožbe kot prepozne pravilna.