IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030949
OZ člen 39. ZIZ člen 64, 65, 86. SPZ člen 40, 60.
tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - dopustna kavza - načelo kavzalnosti - zavezovalni in razpolagalni posel - odsvojitev zastavljene premičnine
Materialna predpostavka konkretne tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je obstoječa lastninska pravica, povedano drugače: druga tožnica mora biti lastnica premičnin ves čas postopka. Iz tega, kar je povedal zakoniti zastopnik druge tožnice pa izhaja, da je stranka lastninsko pravico na vozilih opustila. S tem je za drugo tožnico prenehala materialna predpostavka tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.
Pogodba, ki je sklenjena z namenom obeh strank, da se prepreči izvršba, je sklenjena v nasprotju z moralo, končno tudi s prisilnimi predpisi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00034217
ZZK-1 člen 103, 103/1, 243, 243/3, 243/3-4. ZPP člen 184, 339, 339/2, 339/2-11. ZZZDR člen 202.
izbrisna tožba - sprememba tožbe - skrčitev tožbenega zahtevka - privolitev v delni umik tožbe - pravilnost zastopanja - zaznamba izrednega pravnega sredstva - začasno skrbništvo
Tožena stranka v skrčitev zahtevka ni privolila, njeno postopanje, ko je tekom pravde ves čas zatrjevala nesklepčnost dopolnjenega zahtevka in njegovo zavrnitev, pa tudi ne izkazuje konkludentno ravnanje na podlagi katerega bi se lahko štelo, da je privolila v delni umik zahtevka. Tožencu, ki zaradi svoje bolezni ni bil sposoben nastopati kot stranka na sodišču je z odločbo CSD Maribor, št. 1221-91/2018 z dne 16. 7. 2018 tekom nepravdnega postopka za odvzem poslovne sposobnosti bil postavljen začasni skrbnik, njegov sin P. Z., ki je na podlagi citirane odločbe (priloga C2, list. št. 21) imel pravice in dolžnosti skrbnika mladoletnika, ki še ni star 15 let, torej položaj zakonitega zastopnika toženca (202. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Začasni skrbnik je za zastopanje dne 19. 7. 2018 pooblastil odvetnika A. P. (priloga B1), ki je še istega dne vložil odgovor na tožbo. To pa pomeni, da je ves čas postopka toženca oziroma njegovega skrbnika zastopal pravilno pooblaščeni odvetnik (ta je vložil tudi redno pravno sredstvo) in tako ni po toženi stranki podana zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030800
ZNPosr člen 13. OZ člen 837.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - vezanost na ugotovljeno dejansko stanje - pogodba o nepremičninskem posredovanju - posredovanje pri nakupu nepremičnine - plačilo za storitev posredovanja - fikcija vročitve
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenih odločilnih pravnorelevantnih dejstev in v povezavi z določbo 13. člena ZNPosr ter 837. členom OZ pravilno zaključilo, da je tožnica za toženko opravila vse storitve. Zato ji je dolžna toženka plačati za posredovanje pri nakupu počitniške hišice.
ZIZ člen 61, 61/2, 62, 62/2, 62/5. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 383.
izvršba na podlagi verodostojne listine - izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - nedovoljenost izdaje sklepa o izvršbi - obrazložen ugovor - odločitev o ugovoru
Izvršilno sodišče lahko v primeru, ko dolžnik sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarja v celoti, sprejme le odločitve, ki so navedene v drugem in petem odstavku 62. člena ZIZ in sicer: 1. razveljavitev sklepa o izvršbi in nadaljevanje postopka kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, 2. zavrnitev neobrazloženega ugovora ali 3. zavrženje ugovora. Drugačne odločitve izvršilno sodišče v fazi postopka, ko je bil že izdan sklep o izvršbi, zoper katerega je dolžnik vložil pravočasen in obrazložen ugovor (kamor sodi tudi navajanje pravno pomembnega dejstva začetka postopka osebnega stečaja), ne more sprejeti.
fakultativni odvzem predmetov - nasprotje med razlogi - odvzem motornega vozila - mladoletnik - vzgojni ukrep
V obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal odvzem predmeta, ki je last samega storilca, kar pomeni, da bi sodišče pogoje za izrek te sankcije moralo presojati po določbi prvega odstavka člena 25 ZP-1. Iz izpodbijanega sklepa pa izhaja, da je prvo sodišče razloge za zavrnitev predloga predlagatelja za izrek stranske sankcije s tem, ko je obrazložilo, da ni mogoče z gotovostjo trditi, da zaseženo vozilo predstavlja konkretno nevarnost za katerokoli izmed dobrin, naštetih v drugem odstavku člena 25 ZP-1, nepravilno gradilo na določbi drugega odstavka člena 25 ZP-1, ki uzakonja pogoje za izrek te stranske sankcije v primeru, če storilec ni lastnik predmeta. Taki razlogi pa so tudi pomanjkljivi in, kot pravilno izpostavlja pritožba, tudi nasprotujoči. Iz izpodbijanega sklepa namreč na eni strani izhaja, da je obdolženec oba prekrška storil iz nepremišljenosti in lastnega prepričanja, da lahko počne, kar si želi in da je v konfliktu z očetom, ki se prav tako ne želi vključevati v tovrstne postopke, istočasno pa v razlogih očetu nalaga večjo skrb, da mladoletnik v bodoče ne bo več ponavljal prekrškov, čeprav je mladoletnik sam povedal, da nima razlogov, da bi očeta sploh poslušal.
Sodišče prve stopnje je ravnanje toženca kot stečajnega upravitelja presojalo po strožjih merilih, ki veljajo za dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika) in 98. - 101. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter ugotavljalo, ali so izkazane vse odškodninske predpostavke po prvem odstavku 131. člena OZ - to je škoda, protipravno ravnanje in vzročna zveza med tem ravnanjem in škodo, v zvezi s čemer je bilo dokazno breme na tožniku, medtem ko je na tožencu bilo dokazno breme, da dokaže, da za nastanek škode ni kriv.
ZP-1 člen 19a, 19a/2. ZSVarPre člen 27, 27/7. ZUPJS člen 10. ZBPP člen 13.
predlog za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist - premoženjski cenzus - dohodki prosilca in članov njegove družine - premoženje družine
Ob ugotovitvi, da ima storilčeva družina premoženje, ki presega vrednost 48 osnovnih zneskov in da je tako podan izključitveni razlog po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre, so okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja storilec tj. da je oče brezposeln in brez vsakršnega nadomestila ali socialne pomoči ter da tudi sam prejema le občasne prihodke z delom preko študentskega servisa, za presojo pravilnosti in zakonitosti nepomembne, saj se nanašajo na vprašanje dohodkov družine in dohodkovni cenzus. Namreč tudi če je dohodkovni cenzus izpolnjen, predlogu za nadomestitev globe ni mogoče ugoditi, če ima družina premoženje, ki se upošteva in dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.
preložitev naroka - opravičilo za izostanek z naroka
Ker tožeča stranka kljub izrecnim ugovorom tožene stranke in kljub opozorilu sodišča, da pomanjkljivo trditveno podlago dopolni, tega ni storila (niti ni v obvestilu o odsotnosti z naroka sodišče obvestila o morebitni nameri to storiti na prvem naroku za glavno obravnavo), sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga, da narok preloži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00030902
OZ člen 190, 316, 316/-2, 316-3. ZFPPIPP člen 46, 261, 261/1. ZPP člen 150, 150/1, 254, 337, 337/1, 359.
gradbena pogodba - odprava napak - neupravičeno unovčenje bančne garancije - neupravičena pridobitev - pobotni ugovor - pobot v stečaju - primeri, ko je pobot izključen - pritožbene novote - prepoved reformatio in peius
Nad tožečo stranko se je dne 17. 10. 2016 začel stečajni postopek (sklep na list. št. 208). Datum začetka stečajnega postopka je pomemben, ker je za razmerje med pravdnim pobotanjem (po pravilih procesnega prava) in zakonskim pobotanjem (po pravilih insolvenčnega prava) odločilen čas enega ali drugega pobotanja. Tisto pobotanje, ki učinkuje prvo (in povzroči ugasnitev obeh nasproti si stoječih terjatev), namreč prepreči drugo (saj ni več kaj pobotati). Po pravilih procesnega prava se pobotanje opravi šele, ko ga sodišče izreče s sodno odločbo. V pravdi pa je mogoče uveljavljati ugovor zaradi pobota le pod pogojem, da v času odločanja (to je ob koncu glavne obravnave) obe terjatvi še vedno obstajata. Ker se je stečajni postopek nad tožečo stranko (17. 10. 2016) začel pred koncem glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje (30. 1. 2018), bi prvo učinkovalo zakonsko pobotanje po ZFPPIPP, kar pomeni, da iz tega razloga ugovor pobotanja v pravdi ni dopusten. Hkrati bi se z dopustitvijo procesnega pobotanja, ki bi učinkovalo po začetku stečajnega postopka, kršilo načelo enakega obravnavanja upnikov v postopkih zaradi insolventnosti (46. člen ZFPPIPP), saj bi prva toženka z uspešno uveljavljenim ugovorom pobotanja v pravdi svojo terjatev prejela poplačano v celoti, ne glede na obseg stečajne mase in siceršnji delež poplačila terjatev preostalih upnikov.
Z ugotovitvijo ničnosti spornega sporazuma bi se tako za tožnike lahko spremenila kvečjemu njihova bodoča možnost prejema poplačila njihovih judikatnih terjatev na podlagi znižane preživninske obveznosti prvega toženca do drugega toženca in tretje toženke. To pa po presoji višjega sodišča izkazuje le ekonomski interes (oziroma nadejo) tožnikov, ki za vložitev ugotovitvene tožbe ne zadostuje. Pravni položaj tožnikov v razmerju do prvega toženca zaradi morebitne negotovosti določenega pravnega razmerja (njihovo razmerje do prvega toženca je jasno na podlagi judikatnih terjatev, ki jih imajo do njega, preživninsko razmerje med prvim tožencem in drugim tožencem ter tretjo toženko pa je po temelju prav tako jasno in za tožnike nesporno) ni ogrožen. Pri tem višje sodišče poudarja, da tožniki opozarjajo predvsem na možnost bodoče pridobitve dohodkov s strani prvega toženca, ki bi na podlagi spornega sporazuma šli drugemu tožencu in tretji toženki. Možnost, da bo prvi toženec nekoč, v nekem nedoločenem obdobju v prihodnosti, morebiti prejel sredstva, s katerimi bi se lahko poplačale tudi terjatve tožnikov (sicer iz predloženih dokazov ne izhaja niti plačevanje nespornih preživninskih obveznosti, zato je tudi ta navedba tožnikov bistveno presplošna), ne utemeljuje konkretnega pravnega interesa, na podlagi katerega bi tožniki z uspešnim zahtevkom lahko izboljšali svoj pravni položaj.
odvzem predmetov - pogoji za izrek stranske sankcije - sorazmernost med izrekom stranske sankcije in ciljem njenega izreka
Iz izpodbijane sodbe tako ne izhaja, kako je sodišče pri presoji načela sorazmernosti v ožjem smislu upoštevalo dejanske okoliščine na strani lastnika, torej kako je presojalo težo posledic odvzema vozila za lastnika in zakaj je na podlagi zgolj enkratno izkazane okoliščine, da je lastnik vozila obdolženki omogočil uporabo vozila, mogoče šteti, da bi bilo v bodoče nevarno, če se avtomobil vrne lastniku, ki obljublja, da ji avtomobila ne bo nikoli več posodil, pri čemer pa tudi ni dodatno preverilo njegovih trditev o tem, da naj bi vozilo dejansko uporabljal J. Š.
KZ-1 člen 142, 142/1. ZKP člen 435, 435/1, 437/1, 277/1-1.
znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - zavrženje zasebne tožbe - kaznivo dejanje neupravičene izdaje poklicne skrivnosti
Glede na to, da prvi odstavek 142. člena KZ-1 sankcionira neupravičeno izdajo poklicne skrivnosti, bi moralo biti v zasebni tožbi za njeno sklepčnost konkretizirana njena vsebina, torej izrecno navedeno za katere podatke o zasebnem tožilcu, ki jih je obdolženka izvedela pri opravljanju odvetniškega poklica in jih neupravičeno izdala, je sploh šlo in zakaj so predstavljali skrivnost. Dikcija 142. člena KZ-1 sploh ne vsebuje sintagme ″občutljivi osebni podatki″. Opis dejanja iz zasebne tožbe torej ne vsebuje enega od znakov kaznivega dejanja neupravičene izdaje poklicne skrivnosti, to je vsebinske opredelitve tistih podatkov na podlagi katerih bi lahko sklepali, da so takšne narave, da pomenijo poklicno skrivnost.
posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - sredstva, pridobljena z delom - drugostopenjska sprememba sodbe - zmotna uporaba materialnega prava
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da "lahko določena stvar ali pravica spada v skupno premoženje, čeprav je bila pridobljena s posebnimi sredstvi enega izmed partnerjev, kar je mogoče šteti za delo v smislu 51. člena ZZZDR, če je pridobitev premoženja posledica skupnega podjetnega prispevka partnerjev za namen skupnosti in da v skupno premoženje lahko spadajo tudi denarna sredstva, ki jih imata partnerja na bančnih računih, pod pogojem, da so bila sredstva pridobljena z delom v času trajanja skupnosti".
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38, 38/1, 38/1-1, 40, 40/1, 40/1-2, 40/1-3.
nagrada in stroški izvedenca - cenitev nepremične - kriteriji za oceno zahtevnosti - zelo zahtevna cenitev
Zgolj dejstvo, da sta bili predmet cenitve dve nepremičnini, ne pomeni, da je šlo za dve ločeni cenitvi. V sklepu, s katerim je sodišče prve stopnje naložilo cenilcu predmetno cenitev, namreč ni bilo začrtano delo z dvema samostojnima nalogama, temveč zgolj ena cenitev, ki je obsegala dve nepremičnini.
Okoliščina, da je cenilec ocenil dve nepremičnini, prav tako ne zadošča za (samodejni) zaključek, da je bila ta cenitev zelo zahtevna v smislu 3. točke prvega odstavka 40. člena Pravilnika.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 458. OZ člen 364.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez obravnave, predlaganih oseb ni zaslišalo. Da bi prav v zvezi s tem zagrešilo kakršnokoli absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka, pritožnica ne navaja.
Glede na navedeno je pritožbo tudi proti odločitvi o tem zahtevku kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo tudi v tem delu potrdilo, četudi ni povsem prepričano, da je dejansko stanje na tej točki sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo.
ZST-1 člen 3, 34a, 34a/3. ZST-1 tarifna številka 1111.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrženje ugovora zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - postopek za določitev odškodnine - odškodninski spor - taksna obveznost - vrsta postopka
V konkretnem primeru ne gre za postopek določitve odškodnine (ko posamezen predpis oškodovani stranki priznava denarno nadomestilo), ko stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, temveč za klasičen odškodninski zahtevek (ki se, če je sporen, obravnava v pravdnem postopku, v katerem sodišče ugotavlja vse elemente odškodninske obveznosti), ko mora z zakonom predpisane takse plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka.
plačilo sodne takse za pritožbo - obveznost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksna obveznost kot procesna predpostavka - pravica do pravnega varstva
Zavrnjeno je pritožnikovo stališče, da za vložitev pritožbe ni nastala taksna obveznost. ZST-1 določa obveznost plačila sodne takse v sodnih postopkih in višino sodne takse za pritožbo.
Ustavno sodišče se je že izreklo, da iz pravice do pravnega sredstva, zagotovljene v 25. členu Ustave, ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pritožb in drugih pravnih sredstev zoper odločitve sodišč.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - predlog za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvah, da je bil pritožniku izpodbijani sklep vročen 8. 3. 2019 in da je pritožbo vložil 27. 3. 2019. Pritožnik ne ugovarja pravilnosti ugotovitev, na katerih temelji izpodbijani sklep. Ker je tudi izbrana pravna podlaga o dolžini pritožbenega roka pravilna, je odločitev o zavrženju pritožbe kot prepozne pravilna.
stroškovna odločitev - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da bi moralo biti v odločbi obrazloženo, katere od priglašenih postavk iz stroškovnika sodišče ni priznalo in na kratko pojasniti razloge za tako odločitev. Glede na to, da je iz stroškovnika, ki je v spisu, razvidno, katera postavka ni bila priznana, in glede na to, da je pritožnica podala razloge v zvezi z nepriznano postavko, je pritožbeno sodišče odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost.