ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 363, 363/2. ZST-1 člen 8.
neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pritožba se šteje za umaknjeno - fikcija umika pritožbe
Upoštevanje dodatnih pritožbenih navedb v vlogi, ki je bila vložena že po izteku pritožbenega roka, bi dejansko pomenilo kršitev prekluzivno določenega roka za vložitev pritožbe iz drugega odstavka 363. člena ZPP, torej nedovoljeno podaljšanje roka na škodo nasprotne stranke.
stranska intervencija - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes stranskega intervenienta - funkcija člana uprave - odškodninska tožba - odškodninska odgovornost uprave
Med tožečo stranko in predlagateljem obstaja medsebojno pravno razmerje, saj je bilo predlagatelju pravnomočno naloženo plačilo odškodnine tožeči stranki. Zaradi uspeha tožeče stranke v tem pravdnem postopku bi bil zmanjšan dolg predlagatelja osebno. V teoriji je za tak primer priznan pravni interes za vstop predlagatelja stranske intervencije v pravdo na strani ene od strank. Predlagatelj, kot član uprave tožeče stranke, je izkazal pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da zmaga v tej pravdi.
plačilo sodne takse za pritožbo - obveznost plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - taksna obveznost kot procesna predpostavka - pravica do pravnega varstva
Zavrnjeno je pritožnikovo stališče, da za vložitev pritožbe ni nastala taksna obveznost. ZST-1 določa obveznost plačila sodne takse v sodnih postopkih in višino sodne takse za pritožbo.
Ustavno sodišče se je že izreklo, da iz pravice do pravnega sredstva, zagotovljene v 25. členu Ustave, ne izhaja, da bi morala država zagotoviti brezplačno vlaganje pritožb in drugih pravnih sredstev zoper odločitve sodišč.
ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 76, 76/1. SPZ člen 32, 34, 36.
izvršilni naslov - posestno varstvo - spor zaradi motenja posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - petitorna pravda - ugovorni razlog prenehanja terjatve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - izvršilni stroški - povrnitev stroškov ugovora
Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, je posestnik (upnik) varovan v posesti stvari ali pravice le toliko časa, dokler nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec (upnik) kot dejanski posestnik, pravico do posesti oziroma, da toženec (upnik) nima pravice do posesti. Takrat preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe v posestnem sporu. Izvršilni naslov pa s tem ni odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. To predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.
ukrep nadzorovane obravnave - sprememba ukrepa - pogoji za spremembo - sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve
Izpolnjeni so pogoji za spremembo ukrepa nadzorovane obravnave.
Podani so pogoji za sprejem udeleženke v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda.
Po ugotovitvah izvedenca nasprotna udeleženka hospitalnega zdravljenja sicer ne potrebuje več, mora pa še naprej jemati psihiatrična zdravila. Čeprav je trenutno v dokaj stabilnem psihičnem stanju, ki ga je dosegla ob dolgoletni hospitalizaciji in ustreznih socio in psiho terapevtskih ukrepih, obstaja velika nevarnost, da bi prepuščena sama sebi hitro zapadla v psihično krizo, ki bi se nadaljevala v psihotično dekompenzacijo. Vzroki za ogrožanje drugih med dolgoletno obravnavo niso bili odstranjeni, ampak le obvladani ob ustreznem medikamentoznem zdravljenju in vodenju ter nadzoru. Po mnenju izvedenca nasprotna udeleženka potrebuje vsakodnevno vodenje in nadzor, tako jemanja zdravil kot nivoja funkcioniranja, zato se ni sposobna vključiti v nadzorovano obravnavo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik neutemeljeno navaja, da mu tožena stranka očitno ne bi podala odpovedi, če bi predložil dokazilo o vplačanem dopustu. Navedena okoliščina, ki je sodišče pravilno ni upoštevalo kot odločilne za presojo obstoja samega odpovednega razloga, tudi ne more biti pomembna za presojo resnosti odpovednega razloga (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Kršenje pogodbenih obveznosti načeloma res predstavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa je v zvezi s tem zmotno stališče pritožbe, da delodajalcu v primeru, če oceno neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljuje prav s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti delavca iz delovnega razmerja, teh ni treba izkazati. Delodajalec mora obrazložiti in dokazati dejanski razlog za odpoved tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031937
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Za izdajo začasne odredbe mora biti podana tako verjetnost obstoja terjatve kot tudi nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma mora biti izkazana okoliščina iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
Zgolj na podlagi ravnanj tožene stranke pred več leti ni mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati, da bi ta tudi sedaj oziroma v prihodnje deloval v smeri neomogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke.
Ne drži pritožbena trditev, da so policisti, potem ko so našli 10 sadik konoplje, utemeljeno sumili, da obtoženec na terasi goji še več konoplje, saj bi v tem primeru državnega tožilca obvestili tudi o tem sumu, pa so ga le o najdenih 10 sadikah konoplje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno ugotovitev zaseg preostalih 25 sadik konoplje, ki so se nahajale v plastičnih lončkih in jih je policist, ko se je ozrl na drugo stran terase, lahko videl, ne da bi teraso preiskal, ne predstavlja dela hišne preiskave terase stanovanja, kar bi terjalo sodno odredbo, kot to zmotno meni pritožnik.
Po določbi prvega odstavka 168. člena OZ ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega zaslužka. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se pri oceni izgubljenega zaslužka upošteva zaslužek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. O povrnitvi bodoče škode, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari in da za utemeljenost zahtevka iz tega naslova zadošča že obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival zaslužek.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi ji moralo sodišče priznati nagrado za sporno pripravljalno vlogo. Ker je sodišče toženi stranki določilo rok, da se izjavi do pripravljalne vloge tožnika, so bili stroški vloge za ta spor potrebni (155. člen ZPP).
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti
Ob siceršnji seznanjenosti tožene stranke s tem, za katero razmerje v konkretnem primeru gre in posledično s tem, kaj je temelj tožbenega zahtevka, seznanjenost z računi ne more biti odločilna. Sama višina zahtevka v konkretnem primeru za ugovor pristojnosti ni bila relevantna.
ZZ člen 31, 31/2, 31/3, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4.. OZ člen 239, 243.
razrešitev direktorja - javni zavod
Tožnik je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa sveta tožene stranke o predčasni razrešitvi tožnika z mesta direktorja tožene stranke, ki je bil izdan na podlagi 3. in 4. alineje drugega odstavka 38. člena ZZ. Po teh določbah, je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, če ta pri svojem delu ne ravna po predpisih o delovnih razmerjih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi in če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Sodišče prve stopnje je preverjalo utemeljenost v sklepu navedenih razlogov, na podlagi katerih je bil tožnik predčasno razrešen z mesta direktorja tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo razlike v plači med plačo direktorja in plačo svetovalca za obdobje od nezakonite razrešitve z delovnega mesta direktor do dneva izteka mandata. Tožnik je zahteval plačilo razlik v plači in ne odškodnine in ni navajal posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, kot to skuša prikazati v pritožbi. Predpostavke odškodninske odgovornosti je potrebno jasno in določno zatrjevati, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da predpostavke odškodninske odgovornosti izhajajo iz navedb in predloženih dokazov tožnika.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - postopek oddaje javnega naročila - izbira postopka oddaje javnega naročila - naročnik storitve - opis dejanja - odločitev o sankcijah - prekršek neznatnega pomena - opomin
Prvi odstavek 39. člena ZJN-3 naročniku ne prepušča izbire, ali bo sploh uporabil katerega izmed predpisanih postopkov ali ne, temveč mu, ko je pod pogoji iz tega zakona zavezan za oddajo javnega naročila, ponuja možnost izbire enega izmed predpisanih postopkov, odvisno od zakonskih določb in od zahtev naročnika, pogojev opravljanja storitve, mejnih vrednosti in drugih okoliščin.
Ko je kršitev v tem, da naročnik sploh ni izvedel nobenega postopka za oddajo javnega naročila, ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval konkretizacijo katerega postopka naročnik ni izvedel, saj bi takšna konkretizacija bila nujna le v primeru, ko bi se naročniku očitalo, da ni izvedel pravilnega postopka.
Direktor je bil tisti, ki je bil pooblaščen za pravilnost in zakonitost poslovanja obdolžene pravne osebe in je bil zadolžen za spoštovanje predpisov o javnem naročanju.
Poleg obstoja materialnih pogojev za uporabo instituta prekrška neznatnega pomena iz 6.a člena ZP-1 morajo biti za ustavitev postopka o prekršku izpolnjeni tudi procesni razlogi iz 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Po 49. členu pravilnika ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Podlago za priznanje stroškov izvedencev torej predstavlja pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Po tretjem odstavku 15. člena tega pravilnika, na katerega se pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče, imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. To pomeni, da se izvedencu lahko priznajo le tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi z izvedenskim mnenjem dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal. Pritožbeno sodišče verjame izvedencu, da je izdelava elaborata za evidentiranje sprememb zahtevno in zamudno delo, ki ga lahko izvedejo le tisti geodeti, ki so pooblaščeni za opravljanje teh storitev ter z uporabo ustreznih geodetskih instrumentov. Vendar pa so določbe pravilnika jasne in omogočajo odmero materialnih stroškov le v okviru dejanskih izdatkov, ki pa jih izvedenec ni opredelil.
vročanje sodnih pisanj - domneva vročitve - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - pritožba - prepozna pritožba
Za odstop od zahteve po neposredni vročitvi sodnih pisanj stranki obstajajo določeni legitimni razlogi, zato ne drži pritožnikovo stališče, da so bile s tem kršene njegove pravice iz 14. in 22. člena Ustave.
Pravna domneva vročitve izhaja iz prepričanja, da je bilo naslovniku s potekom 15 dnevnega roka od prejema obvestila o prispeli pošiljki in s pustitvijo tega pisanja v njegovem hišnem predalčniku dejansko (ali vsaj v veliki meri) omogočeno, da se je s temi dokumenti seznanil.
izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - smrt zavarovanca
Če ni škode oziroma, če je gotovo, da škoda ne bo nastala, pa je več kot očitno, da zaradi izostanka odškodninske predpostavke ni podana materialnopravna podlaga za odškodninski zahtevek po prvem odstavku 18. člena ZOZP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00031597
KZ-1 člen 173, 173/1, 192, 192/1.
nerazumljiv izrek sodbe - spolna nedotakljivost - spolna zloraba otroka - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje
Pritrditi je zagovorniku, ki s pritožbenimi navedbami v smeri, da je sodišče prve stopnje, s tem, ko je v izreku izpodbijane sodbe izpustilo očitek iz obtožnice državne tožilke, da je obdolženec "prizadel spolno nedotakljivost osebe, ki še ni bila stara 15 let", bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Po oceni pritožbenega sodišča je izrek izpodbijane sodbe nerazumljiv.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Obdolženi je bil spoznan za krivega, da je skupaj z neznanimi storilci za plačilo nezakonito spravil čez mejo in ozemlje države Republike Slovenije 16 tujcev, državljanov Pakistana, in sicer na način, da jih je sprejel v tovorno vozilo znamke Fiat Talento z namenom, da jih odpelje v Italijo. Prevažal jih je v tovornem delu vozila, ki nima sedežev in varnostnih pasov ter je namenjeno za prevoz blaga. Zato je bilo med vožnjo ogroženo njihovo zdravje in življenje. Okoliščina, da je obdolženi šele na poti izvedel, da bo prevažal ljudi v tovornem delu vozila in da gre za nelegalne prebežnike, kar izpostavlja pritožba, za odmero kazni ni odločilna. Obdolženi je imel možnost odstopiti od izvršitve kaznivega dejanja, ko je za to okoliščino izvedel, pa tega ni storil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00032016
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-4. ZKP člen 387.
posebni primeri ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazna moč listine - beneficium cohaesionis
V konkretnem delu opisa dejanja je navedeno, da je obtoženka izdala račun ter k svojemu podpisu dodala pripis prokurist, čeprav tega položaja v družbi ni imela, vendar pa nadalje ni niti navedeno in še manj konkretizirano, da je to bistveno vplivalo na dokazilno moč listine.
Zakonski znak "bistvenega vpliva na dokazilno moč listine" je v konkretnem delu opisa dejanja v celoti izostal, prav tako pa ni povzet niti v abstraktnem delu opisa.