sodba na podlagi pripoznave - stroškovna odločitev - kršitev pravice stranke do izjave - povod za tožbo - neobstoj povoda za tožbo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
V konkretni zadevi je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je toženec takoj in v celoti pripoznal tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo. Manjkajo pa v izpodbijani stroškovni odločitvi razlogi o tem, ali je dal povod za tožbo ali ne.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3, 363, 363/2. ZST-1 člen 8.
neplačilo sodne takse - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pritožba se šteje za umaknjeno - fikcija umika pritožbe
Upoštevanje dodatnih pritožbenih navedb v vlogi, ki je bila vložena že po izteku pritožbenega roka, bi dejansko pomenilo kršitev prekluzivno določenega roka za vložitev pritožbe iz drugega odstavka 363. člena ZPP, torej nedovoljeno podaljšanje roka na škodo nasprotne stranke.
ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-8, 76, 76/1. SPZ člen 32, 34, 36.
izvršilni naslov - posestno varstvo - spor zaradi motenja posesti - izvršitev sklepa o motenju posesti - petitorna pravda - ugovorni razlog prenehanja terjatve - uveljavljanje ugovora v izvršilnem postopku - ustavitev izvršilnega postopka po uradni dolžnosti - izvršilni stroški - povrnitev stroškov ugovora
Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, je posestnik (upnik) varovan v posesti stvari ali pravice le toliko časa, dokler nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec (upnik) kot dejanski posestnik, pravico do posesti oziroma, da toženec (upnik) nima pravice do posesti. Takrat preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe v posestnem sporu. Izvršilni naslov pa s tem ni odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. To predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.
stroškovna odločitev - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Utemeljen je toženkin pritožbeni očitek, da bi moralo biti v odločbi obrazloženo, katere od priglašenih postavk iz stroškovnika sodišče ni priznalo in na kratko pojasniti razloge za tako odločitev. Glede na to, da je iz stroškovnika, ki je v spisu, razvidno, katera postavka ni bila priznana, in glede na to, da je pritožnica podala razloge v zvezi z nepriznano postavko, je pritožbeno sodišče odpravilo ugotovljeno pomanjkljivost.
uporabnina - služnost v javno korist - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe - izvajanje gospodarske javne službe - služnostna pravica
Konkretna služnost ni bila ustanovljena v korist določene osebe, temveč gre za služnost, ustanovljeno v javno korist. To pa pomeni, da je vsebina služnosti takšna, da jo lahko izvršuje vsak, ki uporablja gospodujoče zemljišče oziroma omenjeno komunalno infrastrukturo. Nenazadnje je tudi iz 4. člena Pogodbe jasno izhaja, da tožeča stranka kot služnostni zavezanec dovoljuje izvrševanje omenjene služnosti tako služnostnemu upravičencu kot tudi upravljalcu komunalnega omrežja, to je toženi stranki.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Po 49. členu pravilnika ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Podlago za priznanje stroškov izvedencev torej predstavlja pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Po tretjem odstavku 15. člena tega pravilnika, na katerega se pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče, imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. To pomeni, da se izvedencu lahko priznajo le tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi z izvedenskim mnenjem dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal. Pritožbeno sodišče verjame izvedencu, da je izdelava elaborata za evidentiranje sprememb zahtevno in zamudno delo, ki ga lahko izvedejo le tisti geodeti, ki so pooblaščeni za opravljanje teh storitev ter z uporabo ustreznih geodetskih instrumentov. Vendar pa so določbe pravilnika jasne in omogočajo odmero materialnih stroškov le v okviru dejanskih izdatkov, ki pa jih izvedenec ni opredelil.
Po določbi prvega odstavka 168. člena OZ ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega zaslužka. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se pri oceni izgubljenega zaslužka upošteva zaslužek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. O povrnitvi bodoče škode, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari in da za utemeljenost zahtevka iz tega naslova zadošča že obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival zaslužek.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00032016
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-4. ZKP člen 387.
posebni primeri ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazna moč listine - beneficium cohaesionis
V konkretnem delu opisa dejanja je navedeno, da je obtoženka izdala račun ter k svojemu podpisu dodala pripis prokurist, čeprav tega položaja v družbi ni imela, vendar pa nadalje ni niti navedeno in še manj konkretizirano, da je to bistveno vplivalo na dokazilno moč listine.
Zakonski znak "bistvenega vpliva na dokazilno moč listine" je v konkretnem delu opisa dejanja v celoti izostal, prav tako pa ni povzet niti v abstraktnem delu opisa.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravnomočno odločeno o prošnji - spremenjene okoliščine
Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo ponovno vložila dne 3. 12. 2019, čeprav je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev, za obročno plačilo, kot tudi za odlog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek že pravnomočno odločeno. Zato ga je prvostopno sodišče pravilno zavrglo.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - reparacija - nadomestilo plače
Delavec je za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca upravičen do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo glede na normalni tek stvari prejemal, če do nezakonite odpovedi oziroma nezakonitega prenehanja delovnega razmera ne bi prišlo. Praviloma torej do nadomestila v višini plače, kot je bila delavcu dejansko izplačana pred učinkovanjem sicer nezakonite odpovedi. Na ta način je delavcu krita izguba na osebnih prejemkih iz naslova delovnega razmerja, ki mu je nastala zaradi nezakonitega ravnanja delodajalca. Upoštevajoč tudi odškodninski temelj povračila v primeru nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi, delavcu pripada nadomestilo plače v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej tudi 169. člen OZ). To pomeni, da tožniku pripada nadomestilo tiste plače, kot bi jo prejel, če bi delal. Tožnikov zahtevek za plačilo mesečnega bruto zneska 1.726,10 EUR je utemeljen, saj je bil tožnik za sporno obdobje upravičen do plačila plače, kot če bi delal, torej z zahtevanimi dodatki, kot so mu bili priznani za mesec junij 2018, ko je še delal.
ZDR-1 člen 126.. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2014) člen 70, 70/4.
plačilo razlike plače - dodatek za delovno dobo
Izplačilo dodatka za delovno dobo je zakonska obveznost, ki se ji delodajalec ne more izogniti, ne glede na to, ali je delavec sporočil delodajalcu o trajanju skupne delovne dobe. Poleg tega je bilo v četrtem odstavku 70. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije določeno, da lahko delavec uveljavlja pravico do dodatka za vsako izpolnjeno leto skupne delovne dobe na podlagi predložene delovne knjižice oziroma izpisa o obdobjih zavarovanj, ki ga izda Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kar delavec predloži delodajalcu ob podpisu pogodbe o zaposlitvi, o čemer ga mora delodajalec predhodno obvestiti. Po navedeni določbi je bila torej tožena stranka tista, ki bi morala tožnika predhodno obvestiti, da predloži delodajalcu dokazila o trajanju skupne delovne dobe.
Dokazno breme v zvezi s pravilnim obračunom in izplačilom plač je na delodajalcu, ki se je v pogodbah o zaposlitvi zavezal izplačevati plačo delavcu na njegov bančni račun. Tožena stranka ni priložila nobenih prepričljivih dokazil za trditev o plačevanju "na roke" in o višini teh plačil. Zgolj pavšalna izpoved tožene stranke, da je bilo tožniku nekaj izplačano v gotovini, ne da bi navedla kraj in čas izplačila, ob zanikanju tožnika ne zadošča za dokaz o plačilu vtoževanega zneska.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik neutemeljeno navaja, da mu tožena stranka očitno ne bi podala odpovedi, če bi predložil dokazilo o vplačanem dopustu. Navedena okoliščina, ki je sodišče pravilno ni upoštevalo kot odločilne za presojo obstoja samega odpovednega razloga, tudi ne more biti pomembna za presojo resnosti odpovednega razloga (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi ji moralo sodišče priznati nagrado za sporno pripravljalno vlogo. Ker je sodišče toženi stranki določilo rok, da se izjavi do pripravljalne vloge tožnika, so bili stroški vloge za ta spor potrebni (155. člen ZPP).
ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 37, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.
izvedba dokaza po uradni dolžnosti - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - policist
Prvi odstavek 34. člena ZDSS-1 je mogoče upoštevati le v primerih, če sodišče po izvedbi vseh dokazov, ki so jih predlagale stranke, ne more ugotoviti dejstev, ki so pomembna za odločitev (takega položaja pa v obravnavani zadevi ni bilo). Le v teh primerih sodišče lahko (ne pa mora) izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti
Tožnik (policist) je dopustil mladoletnici, da je bila prisotna v službenem vozilu z namenom zabave in se je s tem policijsko vozilo, za katerega je bila zadolžena nočna patrulja, uporabljalo neupravičeno. V službenem času je priskrbel in užival alkohol ter omogočil in dopustil uživanje alkohola mladoletnici, ki ji je dopustil tudi vožnjo službenega vozila. Na podlagi teh ugotovitev je pravilen sklep sodišča prve stopnje, da je tožnik namenoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršil svoje delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1) ter da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov pogodbenih strank delovnega razmerja ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka, saj navedene kršitve močno krnijo ugled slovenske policije (prvi odstavek 109. člena ZDR-1).
javno naročanje - oddaja javnega naročila - postopek oddaje javnega naročila - izbira postopka oddaje javnega naročila - naročnik storitve - opis dejanja - odločitev o sankcijah - prekršek neznatnega pomena - opomin
Prvi odstavek 39. člena ZJN-3 naročniku ne prepušča izbire, ali bo sploh uporabil katerega izmed predpisanih postopkov ali ne, temveč mu, ko je pod pogoji iz tega zakona zavezan za oddajo javnega naročila, ponuja možnost izbire enega izmed predpisanih postopkov, odvisno od zakonskih določb in od zahtev naročnika, pogojev opravljanja storitve, mejnih vrednosti in drugih okoliščin.
Ko je kršitev v tem, da naročnik sploh ni izvedel nobenega postopka za oddajo javnega naročila, ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval konkretizacijo katerega postopka naročnik ni izvedel, saj bi takšna konkretizacija bila nujna le v primeru, ko bi se naročniku očitalo, da ni izvedel pravilnega postopka.
Direktor je bil tisti, ki je bil pooblaščen za pravilnost in zakonitost poslovanja obdolžene pravne osebe in je bil zadolžen za spoštovanje predpisov o javnem naročanju.
Poleg obstoja materialnih pogojev za uporabo instituta prekrška neznatnega pomena iz 6.a člena ZP-1 morajo biti za ustavitev postopka o prekršku izpolnjeni tudi procesni razlogi iz 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00088932
URS člen 15, 15/1, 29. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-4, 107, 107/2. ZP-1 člen 55, 55/1, 67, 67/1, 67/1-4, 155, 155/1, 155/1-6. ZKP člen 148, 148/4. ZUP člen 80, 80/2.
prepoved vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola - preverjanje psihofizičnega stanja - preizkus alkoholiziranosti z alkotestom - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti - podpis zapisnika - zapisnik kot javna listina - izjava policistom - sum storitve prekrška - osredotočenost suma - pravica storilca do izjave - pravna jamstva v postopku o prekršku - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku - pravna jamstva v kazenskem postopku - privilegij zoper samoobtožbo - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - uresničevanje in omejevanje pravic - dokaz, pridobljen s kršitvijo z ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin - nezakoniti dokazi - izločitev dokazov - dovoljen dokaz
Ustavno sodišče RS, ki je v svojih odločbah že večkrat presojalo pomen zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza (med drugim v odločbi Up-621/03 in pred tem v odločbi Up-33/01), nikoli ni izrazilo pomislekov, da bi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti morda predstavljal nezakonit dokaz le zaradi dejstva, da preizkušanec pred opravo preizkusa alkoholiziranosti oziroma pred podpisom ni bil opozorjen na svoje pravice ("Miranda"). Sicer pa niti prometna zakonodaja (Zakon o pravilih cestnega prometa) niti Zakon o prekrških kot temeljni procesni zakon v postopku o prekršku ne zahtevata, da policist opozori obdolženca pred opravljanjem preizkusa alkoholiziranosti na njegove pravice.
V postopku o prekršku se koncentracija alkohola v organizmu dokazuje samo na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom takrat, ko se voznik z ugotovljeno stopnjo indikatorja strinja in tak zapisnik tudi podpiše. Obdolženec je imel možnost, da ob preizkusu z indikatorjem alkohola rezultatu preizkusa oporeka, v tem primeru bi mu policisti upoštevajoč drugi odstavek 107. člena ZPrCP odredili preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled. Ker obdolženec rezultatu ni oporekal in se je tako strinjal s pokazanim rezultatom, kar je izrazil s svojim podpisom zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, policisti niso imeli pravne podlage za izvedbo nadaljnjega postopka.
Ne drži pritožbena trditev, da so policisti, potem ko so našli 10 sadik konoplje, utemeljeno sumili, da obtoženec na terasi goji še več konoplje, saj bi v tem primeru državnega tožilca obvestili tudi o tem sumu, pa so ga le o najdenih 10 sadikah konoplje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno ugotovitev zaseg preostalih 25 sadik konoplje, ki so se nahajale v plastičnih lončkih in jih je policist, ko se je ozrl na drugo stran terase, lahko videl, ne da bi teraso preiskal, ne predstavlja dela hišne preiskave terase stanovanja, kar bi terjalo sodno odredbo, kot to zmotno meni pritožnik.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Kršenje pogodbenih obveznosti načeloma res predstavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa je v zvezi s tem zmotno stališče pritožbe, da delodajalcu v primeru, če oceno neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljuje prav s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti delavca iz delovnega razmerja, teh ni treba izkazati. Delodajalec mora obrazložiti in dokazati dejanski razlog za odpoved tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti
Ob siceršnji seznanjenosti tožene stranke s tem, za katero razmerje v konkretnem primeru gre in posledično s tem, kaj je temelj tožbenega zahtevka, seznanjenost z računi ne more biti odločilna. Sama višina zahtevka v konkretnem primeru za ugovor pristojnosti ni bila relevantna.