odločitev o pravdnih stroških - povračilo stroškov odvetniku
Ključno je le to, da so tožniku zaradi vložitve pritožbe, ker je sledil pravnemu pouku iz sporne odpovedi, nastali odvetniški stroški, ki mu jih je sodišče pravilno priznalo v povračilo kot odškodnino. Pritožba v zvezi z določbo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po kateri je zoper odpoved predpisano direktno sodno varstvo, nerelevantno prikazuje, da tožnikova pritožba v smislu predsodnega varstva ni bila potrebna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030746
KZ-1 člen 168, 168/3, 186, 186/1.. ZKP člen 83, 83/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - hramba z namenom prodaje - razumljivost izreka - zahteva za preiskavo - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev pravice do obrambe - faza postopka - sostorilstvo - obstoj utemeljenega suma
Neupravičena proizvodnja konoplje kot ena od alternativnih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja je opisana z navedbo, da so najdene in zasežene rastline konoplje rasle na parc. št. 334/3 k.o. X, da so bile sadike te rastline najdene tudi v kleti objekta na parc. št. 1007 k.o. X v temu namenjenem laboratoriju in da je bil na podstrešju objekta prostor za njihovo sušenje. Zgolj najdba in zaseg konoplje ne pomenita konkretizacije zakonskega znaka proizvodnje te rastline, vendar pa je ta v zadostni meri opredeljena z ravnanji osumljenih in okoliščinami v preostanku opisa. Zato je prepričljivo sklepanje sodišča prve stopnje, da različne faze proizvodnega procesa (razpolaganje osumljenih z rastlinami konoplje različnih velikosti, ki so kot sadike rasle v za to posebej prilagojenih prostorih, večje pa zunaj), prilagojeni kletni prostori ter najdba posušene konoplje, ki so opredeljeni tudi v opisu, kažejo na organizirano in kontinuirano proizvodnjo konoplje.
Količina prepovedane droge je po naravi stvari pomembna okoliščina pri sklepanju namen, s katerim je bila le-ta pridelana in shranjena. Če presega osebne potrebe posedujočega ali povprečnega uporabnika prepovedane droge, je na tej podlagi mogoče sklepati o verjetnosti, da je bila namenjena nadaljnji prodaji.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik neutemeljeno navaja, da mu tožena stranka očitno ne bi podala odpovedi, če bi predložil dokazilo o vplačanem dopustu. Navedena okoliščina, ki je sodišče pravilno ni upoštevalo kot odločilne za presojo obstoja samega odpovednega razloga, tudi ne more biti pomembna za presojo resnosti odpovednega razloga (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 33, 33/1. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. KZ-1 člen 48a, 49, 308, 308/6. ZIKS-1 člen 127, 127/5. ZTuj-2 člen 72. ZMZ-1 člen 20, 31, 31/2, 31/2-4, 68, 68/1. ZAzil člen 6.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - mednarodna zaščita - načelo nevračanja - izvrševanje kazenskih sankcij
Niti obstoj nevarnosti iz 72. člena ZTuj-2, niti obstoj mednarodne zaščite (status begunca ali status subsidiarne zaščite po 20. členu ZMZ-1), ne predstavljajo ovire za izrek stranske kazni izgona tujca iz države, ki se izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce (peti odstavek 127. člena ZIKS-1).
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o izobraževanju - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dolžnost izpolnitve obveznosti
Čeprav je tožeča stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga toženi stranki, ne pomeni, da je s tem kakorkoli povzročila nemožnost izpolnitve obveznosti toženke ali da je zaradi tega ugasnila obveznost toženke dokončati študij. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v skladu s 5. členom študijske pogodbe bila obveznost toženke vrniti šolnino (v celoti odvisna od njenega ravnanja) v primeru, če v pogodbenem času treh let ne bo diplomirala. Med prenehanjem delovnega razmerja in zatrjevano nezmožnostjo pravočasno zaključenega študija ni vzročno posledične zveze.
ZZ člen 31, 31/2, 31/3, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4.. OZ člen 239, 243.
razrešitev direktorja - javni zavod
Tožnik je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa sveta tožene stranke o predčasni razrešitvi tožnika z mesta direktorja tožene stranke, ki je bil izdan na podlagi 3. in 4. alineje drugega odstavka 38. člena ZZ. Po teh določbah, je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, če ta pri svojem delu ne ravna po predpisih o delovnih razmerjih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi in če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Sodišče prve stopnje je preverjalo utemeljenost v sklepu navedenih razlogov, na podlagi katerih je bil tožnik predčasno razrešen z mesta direktorja tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo razlike v plači med plačo direktorja in plačo svetovalca za obdobje od nezakonite razrešitve z delovnega mesta direktor do dneva izteka mandata. Tožnik je zahteval plačilo razlik v plači in ne odškodnine in ni navajal posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, kot to skuša prikazati v pritožbi. Predpostavke odškodninske odgovornosti je potrebno jasno in določno zatrjevati, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da predpostavke odškodninske odgovornosti izhajajo iz navedb in predloženih dokazov tožnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031205
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 358, 372, 372-1.
lahka telesna poškodba - pretep - silobran - prekoračeni silobran - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
Glede na intenzivnost oškodovančevega napada na obdolženca, njegovo vztrajnost pri napadu, ko je sedemkrat šel v napad obdolženca, pa čeprav sta se med tem napadom že tudi fizično oddaljila, pa čeprav je obdolženec ves čas miril oškodovanca, kar je razvidno tudi iz posnetka nadzorne kamere, in je bil obdolženec ves čas napada v obrambnem položaju, da se je umikal pred oškodovančevimi napadi, je po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena navedba, da takšen kratek časovni okvir dogajanja in izrazito intenziven napad oškodovanca že sama po sebi onemogočata togo in neživljenjsko ločevanje obdolženčevega obrambnega odziva na dva dela, ko je celotno obdolženčevo ravnanje, dvakrat po dva udarca oškodovanca (dva, ko je ta stal, dva, ko je ta ležal), trajalo manj kot pet sekund, temveč terjata, da se ta odziv v celoti presoja enotno in celovito, kot nujno potrebna obramba pred oškodovančevim napadom.
izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - smrt zavarovanca
Če ni škode oziroma, če je gotovo, da škoda ne bo nastala, pa je več kot očitno, da zaradi izostanka odškodninske predpostavke ni podana materialnopravna podlaga za odškodninski zahtevek po prvem odstavku 18. člena ZOZP.
Po določbi prvega odstavka 168. člena OZ ima oškodovanec pravico do povrnitve navadne škode in do povrnitve izgubljenega zaslužka. V skladu s tretjim odstavkom istega člena se pri oceni izgubljenega zaslužka upošteva zaslužek, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega dejanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. O povrnitvi bodoče škode, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari in da za utemeljenost zahtevka iz tega naslova zadošča že obstoj verjetnosti, da bi tožnik, če njegove delovne zmožnosti zaradi škodnega dogodka ne bi bile zmanjšane, še nadalje pridobival zaslužek.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Obdolženi je bil spoznan za krivega, da je skupaj z neznanimi storilci za plačilo nezakonito spravil čez mejo in ozemlje države Republike Slovenije 16 tujcev, državljanov Pakistana, in sicer na način, da jih je sprejel v tovorno vozilo znamke Fiat Talento z namenom, da jih odpelje v Italijo. Prevažal jih je v tovornem delu vozila, ki nima sedežev in varnostnih pasov ter je namenjeno za prevoz blaga. Zato je bilo med vožnjo ogroženo njihovo zdravje in življenje. Okoliščina, da je obdolženi šele na poti izvedel, da bo prevažal ljudi v tovornem delu vozila in da gre za nelegalne prebežnike, kar izpostavlja pritožba, za odmero kazni ni odločilna. Obdolženi je imel možnost odstopiti od izvršitve kaznivega dejanja, ko je za to okoliščino izvedel, pa tega ni storil.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00031937
ZIZ člen 270, 270/2, 270/3.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve
Za izdajo začasne odredbe mora biti podana tako verjetnost obstoja terjatve kot tudi nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem je uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena oziroma mora biti izkazana okoliščina iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ.
Zgolj na podlagi ravnanj tožene stranke pred več leti ni mogoče s stopnjo verjetnosti sklepati, da bi ta tudi sedaj oziroma v prihodnje deloval v smeri neomogočanja oziroma oteževanja uveljavitve morebitne bodoče terjatve tožeče stranke.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno uveljavlja, da bi ji moralo sodišče priznati nagrado za sporno pripravljalno vlogo. Ker je sodišče toženi stranki določilo rok, da se izjavi do pripravljalne vloge tožnika, so bili stroški vloge za ta spor potrebni (155. člen ZPP).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Kršenje pogodbenih obveznosti načeloma res predstavlja podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi krivdnega razloga, ki je opredeljen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, vendar pa ni izključeno, da delodajalec prav zaradi kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja presodi, da delo delavca ne ustreza njegovim pričakovanjem, ki jih ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Vendar pa je v zvezi s tem zmotno stališče pritožbe, da delodajalcu v primeru, če oceno neuspešno opravljenega poskusnega dela utemeljuje prav s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti delavca iz delovnega razmerja, teh ni treba izkazati. Delodajalec mora obrazložiti in dokazati dejanski razlog za odpoved tudi v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.
vročanje sodnih pisanj - domneva vročitve - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - pritožba - prepozna pritožba
Za odstop od zahteve po neposredni vročitvi sodnih pisanj stranki obstajajo določeni legitimni razlogi, zato ne drži pritožnikovo stališče, da so bile s tem kršene njegove pravice iz 14. in 22. člena Ustave.
Pravna domneva vročitve izhaja iz prepričanja, da je bilo naslovniku s potekom 15 dnevnega roka od prejema obvestila o prispeli pošiljki in s pustitvijo tega pisanja v njegovem hišnem predalčniku dejansko (ali vsaj v veliki meri) omogočeno, da se je s temi dokumenti seznanil.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - postopek oddaje javnega naročila - izbira postopka oddaje javnega naročila - naročnik storitve - opis dejanja - odločitev o sankcijah - prekršek neznatnega pomena - opomin
Prvi odstavek 39. člena ZJN-3 naročniku ne prepušča izbire, ali bo sploh uporabil katerega izmed predpisanih postopkov ali ne, temveč mu, ko je pod pogoji iz tega zakona zavezan za oddajo javnega naročila, ponuja možnost izbire enega izmed predpisanih postopkov, odvisno od zakonskih določb in od zahtev naročnika, pogojev opravljanja storitve, mejnih vrednosti in drugih okoliščin.
Ko je kršitev v tem, da naročnik sploh ni izvedel nobenega postopka za oddajo javnega naročila, ni potrebno, da bi opis dejanja vseboval konkretizacijo katerega postopka naročnik ni izvedel, saj bi takšna konkretizacija bila nujna le v primeru, ko bi se naročniku očitalo, da ni izvedel pravilnega postopka.
Direktor je bil tisti, ki je bil pooblaščen za pravilnost in zakonitost poslovanja obdolžene pravne osebe in je bil zadolžen za spoštovanje predpisov o javnem naročanju.
Poleg obstoja materialnih pogojev za uporabo instituta prekrška neznatnega pomena iz 6.a člena ZP-1 morajo biti za ustavitev postopka o prekršku izpolnjeni tudi procesni razlogi iz 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.
Ne drži pritožbena trditev, da so policisti, potem ko so našli 10 sadik konoplje, utemeljeno sumili, da obtoženec na terasi goji še več konoplje, saj bi v tem primeru državnega tožilca obvestili tudi o tem sumu, pa so ga le o najdenih 10 sadikah konoplje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno ugotovitev zaseg preostalih 25 sadik konoplje, ki so se nahajale v plastičnih lončkih in jih je policist, ko se je ozrl na drugo stran terase, lahko videl, ne da bi teraso preiskal, ne predstavlja dela hišne preiskave terase stanovanja, kar bi terjalo sodno odredbo, kot to zmotno meni pritožnik.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - prevozna pogodba - dogovor o ceni del - nebistvena sestavina pogodbe
Sodišče prve stopnje je sporno razmerje sicer kvalificiralo kot pogodbo o delu, pa čeprav je očitno, da sta se pravdni stranki dogovorili za prevoz gotovine. Po presoji pritožbenega sodišča sta tedaj sklenili prevozno pogodbo, pri tej pa, enako kot pri pogodbi o delu, dogovor o ceni ne predstavlja bistvene sestavine pogodbe (drugi odstavek 642. člena OZ). Če višina plačila za prevoz ni določena s tarifo ali s kakšnim drugim objavljenim obveznim pravnim aktom in tudi ne s pogodbo, ima prevoznik pravico do običajnega plačila za to vrsto prevoza.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti
Ob siceršnji seznanjenosti tožene stranke s tem, za katero razmerje v konkretnem primeru gre in posledično s tem, kaj je temelj tožbenega zahtevka, seznanjenost z računi ne more biti odločilna. Sama višina zahtevka v konkretnem primeru za ugovor pristojnosti ni bila relevantna.
ZEPDSV člen 6, 7, 7/1, 12, 18, 19, 19/1, 19/2.. ZDR-1 člen 79, 79/2, 79/3, 79/4, 144, 144/2, 200, 200/4.
nadurno delo - odpravnina - denarna terjatev - sodno varstvo - evidenca - delovni čas
Za toženko kot delodajalca je veljala obveznost voditi evidenco delovnega časa za svoje delavce (prvi odstavek 7. člena ZEPDSV v zvezi s točko c 6. člena tega zakona, 3. alineja 12. člena ZEPDSV, 18. člen ZEPDSV), pri čemer je določeno, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa (z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi, prvi odstavek 19. člena ZEPDSV), hranijo kot listina trajne vrednosti (drugi odstavek 19. člena ZEPDSV). Toženka je bila torej dolžna evidenco delovnega časa tožnika hraniti, njene pritožbene navedbe, češ da utemeljeno ni pričakovala, da bo kateri izmed delavcev s tožbo zahteval plačilo iz naslova plače, pa niso upoštevne.
Izostanek izrecne pisne (formalne) odredbe, ki je sicer predvidena v drugem odstavku 144. člena ZDR-1, ne vpliva na utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova nadurnega dela, saj je bilo delo v urah, za katere zahteva plačilo, opravljeno zaradi zahtev dela oziroma delodajalca, toženka pa je bila s takšnim delom seznanjena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).