Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/2. Konvencija o statusu beguncev (Ženevska konvencija) člen 33, 33/1. URS člen 53, 53/3, 54, 54/1, 56, 56/1. KZ-1 člen 48a, 49, 308, 308/6. ZIKS-1 člen 127, 127/5. ZTuj-2 člen 72. ZMZ-1 člen 20, 31, 31/2, 31/2-4, 68, 68/1. ZAzil člen 6.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - stranska kazen izgona tujca iz države - mednarodna zaščita - načelo nevračanja - izvrševanje kazenskih sankcij
Niti obstoj nevarnosti iz 72. člena ZTuj-2, niti obstoj mednarodne zaščite (status begunca ali status subsidiarne zaščite po 20. členu ZMZ-1), ne predstavljajo ovire za izrek stranske kazni izgona tujca iz države, ki se izvrši v skladu z zakonom, ki ureja tujce (peti odstavek 127. člena ZIKS-1).
izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - smrt zavarovanca
Če ni škode oziroma, če je gotovo, da škoda ne bo nastala, pa je več kot očitno, da zaradi izostanka odškodninske predpostavke ni podana materialnopravna podlaga za odškodninski zahtevek po prvem odstavku 18. člena ZOZP.
Ne drži pritožbena trditev, da so policisti, potem ko so našli 10 sadik konoplje, utemeljeno sumili, da obtoženec na terasi goji še več konoplje, saj bi v tem primeru državnega tožilca obvestili tudi o tem sumu, pa so ga le o najdenih 10 sadikah konoplje, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Glede na navedeno ugotovitev zaseg preostalih 25 sadik konoplje, ki so se nahajale v plastičnih lončkih in jih je policist, ko se je ozrl na drugo stran terase, lahko videl, ne da bi teraso preiskal, ne predstavlja dela hišne preiskave terase stanovanja, kar bi terjalo sodno odredbo, kot to zmotno meni pritožnik.
prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - vročanje - fikcija vročitve - začetek teka pritožbenega roka - tek pritožbenega roka
Iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi, ki je pripeto k izpodbijanem sklepu, izhaja, da je bil poskus osebne vročitve pisanja tožencu 25. 10. 2019 neuspešen, zato je bilo tega dne v hišnem predalčniku puščeno obvestilo, v katerem je bilo navedeno, kje se sodno pisanje nahaja, in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti. Z iztekom 15. dne, t.j. 9. 11. 2019, je na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan – 10. 11. 2019 – je pričel teči 15-dnevni pritožbeni rok, ki se je iztekel 24. 11. 2019. Tega dne je bila nedelja, zato se je rok – skladno z določbo 111. člena ZPP – iztekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, torej v ponedeljek, 25. 11. 2019. Toženec je pritožbo priporočeno poslal šele 26. 11. 2019, zato je prepozna, kar skladno z določbo 346. člena ZPP napotuje na njeno zavrženje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030746
KZ-1 člen 168, 168/3, 186, 186/1.. ZKP člen 83, 83/2.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - zakonski znaki kaznivega dejanja - hramba z namenom prodaje - razumljivost izreka - zahteva za preiskavo - konkretizacija zakonskih znakov - kršitev pravice do obrambe - faza postopka - sostorilstvo - obstoj utemeljenega suma
Neupravičena proizvodnja konoplje kot ena od alternativnih izvršitvenih oblik kaznivega dejanja je opisana z navedbo, da so najdene in zasežene rastline konoplje rasle na parc. št. 334/3 k.o. X, da so bile sadike te rastline najdene tudi v kleti objekta na parc. št. 1007 k.o. X v temu namenjenem laboratoriju in da je bil na podstrešju objekta prostor za njihovo sušenje. Zgolj najdba in zaseg konoplje ne pomenita konkretizacije zakonskega znaka proizvodnje te rastline, vendar pa je ta v zadostni meri opredeljena z ravnanji osumljenih in okoliščinami v preostanku opisa. Zato je prepričljivo sklepanje sodišča prve stopnje, da različne faze proizvodnega procesa (razpolaganje osumljenih z rastlinami konoplje različnih velikosti, ki so kot sadike rasle v za to posebej prilagojenih prostorih, večje pa zunaj), prilagojeni kletni prostori ter najdba posušene konoplje, ki so opredeljeni tudi v opisu, kažejo na organizirano in kontinuirano proizvodnjo konoplje.
Količina prepovedane droge je po naravi stvari pomembna okoliščina pri sklepanju namen, s katerim je bila le-ta pridelana in shranjena. Če presega osebne potrebe posedujočega ali povprečnega uporabnika prepovedane droge, je na tej podlagi mogoče sklepati o verjetnosti, da je bila namenjena nadaljnji prodaji.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti
Ob siceršnji seznanjenosti tožene stranke s tem, za katero razmerje v konkretnem primeru gre in posledično s tem, kaj je temelj tožbenega zahtevka, seznanjenost z računi ne more biti odločilna. Sama višina zahtevka v konkretnem primeru za ugovor pristojnosti ni bila relevantna.
ZPP člen 249. ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
Po 49. členu pravilnika ima sodni izvedenec pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Podlago za priznanje stroškov izvedencev torej predstavlja pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku. Po tretjem odstavku 15. člena tega pravilnika, na katerega se pravilno sklicuje tudi prvostopenjsko sodišče, imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. To pomeni, da se izvedencu lahko priznajo le tisti materialni stroški, ki so mu v zvezi z izvedenskim mnenjem dejansko nastali in je njihov nastanek tudi izkazal. Pritožbeno sodišče verjame izvedencu, da je izdelava elaborata za evidentiranje sprememb zahtevno in zamudno delo, ki ga lahko izvedejo le tisti geodeti, ki so pooblaščeni za opravljanje teh storitev ter z uporabo ustreznih geodetskih instrumentov. Vendar pa so določbe pravilnika jasne in omogočajo odmero materialnih stroškov le v okviru dejanskih izdatkov, ki pa jih izvedenec ni opredelil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00032016
KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-4. ZKP člen 387.
posebni primeri ponarejanja listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - dokazna moč listine - beneficium cohaesionis
V konkretnem delu opisa dejanja je navedeno, da je obtoženka izdala račun ter k svojemu podpisu dodala pripis prokurist, čeprav tega položaja v družbi ni imela, vendar pa nadalje ni niti navedeno in še manj konkretizirano, da je to bistveno vplivalo na dokazilno moč listine.
Zakonski znak "bistvenega vpliva na dokazilno moč listine" je v konkretnem delu opisa dejanja v celoti izostal, prav tako pa ni povzet niti v abstraktnem delu opisa.
ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev - pravnomočno odločeno o prošnji - spremenjene okoliščine
Tožnica je predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper sodbo ponovno vložila dne 3. 12. 2019, čeprav je bilo o njenem predlogu za taksno oprostitev, za obročno plačilo, kot tudi za odlog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek že pravnomočno odločeno. Zato ga je prvostopno sodišče pravilno zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031205
KZ-1 člen 22, 22/1, 22/2, 22/3, 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 358, 372, 372-1.
lahka telesna poškodba - pretep - silobran - prekoračeni silobran - sorazmernost med intenzivnostjo napada in obrambe
Glede na intenzivnost oškodovančevega napada na obdolženca, njegovo vztrajnost pri napadu, ko je sedemkrat šel v napad obdolženca, pa čeprav sta se med tem napadom že tudi fizično oddaljila, pa čeprav je obdolženec ves čas miril oškodovanca, kar je razvidno tudi iz posnetka nadzorne kamere, in je bil obdolženec ves čas napada v obrambnem položaju, da se je umikal pred oškodovančevimi napadi, je po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena navedba, da takšen kratek časovni okvir dogajanja in izrazito intenziven napad oškodovanca že sama po sebi onemogočata togo in neživljenjsko ločevanje obdolženčevega obrambnega odziva na dva dela, ko je celotno obdolženčevo ravnanje, dvakrat po dva udarca oškodovanca (dva, ko je ta stal, dva, ko je ta ležal), trajalo manj kot pet sekund, temveč terjata, da se ta odziv v celoti presoja enotno in celovito, kot nujno potrebna obramba pred oškodovančevim napadom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00031125
URS člen 14, 22, 156. ZUstS člen 23. ZKP člen 18, 18/2, 70, 83, 83/1, 83/2, 148, 148/4, 148/9, 236, 236/1, 236/1-1, 236/1-2, 236/2, 237. DZ člen 4. KZ-1 člen 188.
izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči - oprostitev dolžnosti pričanja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj izvenzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - sorodstveno razmerje - svaštvo - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - obvezna obramba z zagovornikom - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - postopek za oceno ustavnosti
Pri (kvazi) zunajzakonski skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev po DZ, ker je eden od partnerjev v zakonski zvezi s tretjo osebo, gre za položaj, ki je enak dvojni zakonski zvezi. Tudi pri slednji je lahko podana enakost vseh ostalih vidikov skupnosti, vendar taka skupnost v razmerju med partnerjema nima enakih pravnih posledic kot zakonska zveza ne po DZ, ne na drugih pravnih področjih. Nasprotno, dvojna zakonska zveza je po 188. členu KZ-1 celo kaznivo dejanje.
Razlaga določb 236. člena ZKP, da v primeru (kvazi) zunajzakonske skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za njeno veljavnost, oseba, ki živi v taki skupnosti, ne uživa pravne dobrote oprostitve dolžnosti pričanja, je po presoji pritožbenega sodišča ustavnopravno skladna, saj temelji na razumnem in stvarnem razlogu, ki ta položaj razlikuje od primera zunajzakonske skupnosti, ki izpolnjuje vse pogoje za njeno veljavnost.
Institut priviligiranih prič v kazenskem procesnem pravu predstavlja izjemo od siceršnje dolžnosti prič, da v postopku pričajo, izjeme pa je treba razlagati ozko. Slovenska kazenskopravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da kroga oseb iz 1. do 3. točke prvega odstavka 236. člena ZKP, ki so oproščene dolžnosti pričevanja, ni dopustno z analogijo širiti na druge osebe, tudi če so si v zelo tesnih odnosih z obdolžencem.
Priči bi se lahko veljavno odločili, ali se bosta poslužili svoje pravice, da ne pričata, ali pa se ji bosta odrekli in v postopku pričali, le, če bi bili s strani preiskovalne sodnice predhodno ustrezno na zapisnik seznanjeni z vsemi okoliščinami - konkretno z razmerji sorodstva in svaštva - zaradi katerih v postopku nista dolžni pričati. Gre torej za zahtevo po ugotovitvi relevantnih razmerij priviligirane priče do vseh obdolžencev v smislu določbe prvega odstavka 236. člena ZKP, in ne za vzpostavljanje zahteve po podvajanju pravnega pouka po 236. členu ZKP.
vračilo stroškov izobraževanja - pogodba o izobraževanju - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - dolžnost izpolnitve obveznosti
Čeprav je tožeča stranka redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga toženi stranki, ne pomeni, da je s tem kakorkoli povzročila nemožnost izpolnitve obveznosti toženke ali da je zaradi tega ugasnila obveznost toženke dokončati študij. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je v skladu s 5. členom študijske pogodbe bila obveznost toženke vrniti šolnino (v celoti odvisna od njenega ravnanja) v primeru, če v pogodbenem času treh let ne bo diplomirala. Med prenehanjem delovnega razmerja in zatrjevano nezmožnostjo pravočasno zaključenega študija ni vzročno posledične zveze.
odločitev o pravdnih stroških - povračilo stroškov odvetniku
Ključno je le to, da so tožniku zaradi vložitve pritožbe, ker je sledil pravnemu pouku iz sporne odpovedi, nastali odvetniški stroški, ki mu jih je sodišče pravilno priznalo v povračilo kot odškodnino. Pritožba v zvezi z določbo tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po kateri je zoper odpoved predpisano direktno sodno varstvo, nerelevantno prikazuje, da tožnikova pritožba v smislu predsodnega varstva ni bila potrebna.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - izpodbijanje odločbe o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - teža kaznivega dejanja
Obdolženi je bil spoznan za krivega, da je skupaj z neznanimi storilci za plačilo nezakonito spravil čez mejo in ozemlje države Republike Slovenije 16 tujcev, državljanov Pakistana, in sicer na način, da jih je sprejel v tovorno vozilo znamke Fiat Talento z namenom, da jih odpelje v Italijo. Prevažal jih je v tovornem delu vozila, ki nima sedežev in varnostnih pasov ter je namenjeno za prevoz blaga. Zato je bilo med vožnjo ogroženo njihovo zdravje in življenje. Okoliščina, da je obdolženi šele na poti izvedel, da bo prevažal ljudi v tovornem delu vozila in da gre za nelegalne prebežnike, kar izpostavlja pritožba, za odmero kazni ni odločilna. Obdolženi je imel možnost odstopiti od izvršitve kaznivega dejanja, ko je za to okoliščino izvedel, pa tega ni storil.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delodajalec - uporabnik
Pritožba utemeljeno nasprotuje stališču sodišča prve stopnje, da za varne delovne pogoje na lokaciji restavracije, kjer je delal in se poškodoval tožnik, ni bila zadolžena (tudi) tožena stranka, ampak samo uporabnik. Delodajalec ima namreč v razmerju do delavca, tudi če "prenese" svojo odgovornost za izvajanje varnostnih ukrepov na drugega, še vedno položaj delodajalca, posledično pa tudi obveznosti iz delovnega razmerja (tudi obveznost zagotavljati varno delovno okolje po ZDR-1 in ZVZD-1).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00037851
KZ-1-UPB2 člen 34, 308, 308/3.. ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 285.c, 285.č, 330, 355, 355/2.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - dokončano kaznivo dejanje - poskus kaznivega dejanja - sprememba pravne opredelitve kaznivega dejanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - priznanje krivde - izločitev postopka
V obravnavanem primeru gre za dokončano kaznivo dejanje in ne zgolj za poskus. Dejstvo je, da sta obtoženca tujce, ki niso imeli predpisanih dokumentov za prehod meje in dovoljenj za vstop v državo, po tem, ko so jih drugi sostorilci usmerili peš po gozdu preko slovensko-hrvaške meje spravila v avto. Dejstvo je, da je potrebno na opisano dogajanje gledati kot celoto, kjer sta bila obdolženca nenadomestljivi člen za dosego končnega cilja, t.j. prihoda tujcev na končno destinacijo R. I.. Nikakršnega dvoma ni o tem, da so tujci slovensko-hrvaško mejo prestopili ilegalno, kar bi gotovo ne storili, v kolikor ne bi imeli zagotovila, da jih na slovenski strani meje čakata obtoženca zato, da jih odpeljeta naprej proti Italiji. S tem sta obtoženca kaznivo dejanje tudi dokončala, vse dogajanje po tem, ko sta obtoženca tujce v avto že sprejela, pa je samo nadaljevanje že dokončanega kaznivega dejanja.
ZZ člen 31, 31/2, 31/3, 38, 38/2, 38/2-3, 38/2-4.. OZ člen 239, 243.
razrešitev direktorja - javni zavod
Tožnik je zahteval ugotovitev nezakonitosti sklepa sveta tožene stranke o predčasni razrešitvi tožnika z mesta direktorja tožene stranke, ki je bil izdan na podlagi 3. in 4. alineje drugega odstavka 38. člena ZZ. Po teh določbah, je pristojni organ dolžan razrešiti direktorja, če ta pri svojem delu ne ravna po predpisih o delovnih razmerjih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi in če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda. Sodišče prve stopnje je preverjalo utemeljenost v sklepu navedenih razlogov, na podlagi katerih je bil tožnik predčasno razrešen z mesta direktorja tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za izplačilo razlike v plači med plačo direktorja in plačo svetovalca za obdobje od nezakonite razrešitve z delovnega mesta direktor do dneva izteka mandata. Tožnik je zahteval plačilo razlik v plači in ne odškodnine in ni navajal posameznih predpostavk odškodninske odgovornosti, kot to skuša prikazati v pritožbi. Predpostavke odškodninske odgovornosti je potrebno jasno in določno zatrjevati, zato ni mogoče upoštevati pritožbenih navedb, da predpostavke odškodninske odgovornosti izhajajo iz navedb in predloženih dokazov tožnika.
OZ člen 18, 20, 20/3, 131, 190, 190/3, 191, 198. SPZ člen 48. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 180, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogajanja za sklenitev pogodbe - krivda za nesklenitev pogodbe - dokazna ocena - izvedensko mnenje - odškodninski zahtevek - nedopustno ravnanje - pobotni ugovor - plačilo uporabnine - višina uporabnine - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh strank - odločitev o stroških postopka
V pričakovanju sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta tožnika s toženko v njeno nepremičnino vložila svoja sredstva, rezultatov svojih vlaganj pa, ker pogodba s toženko ni bila sklenjena, ne moreta uživati in od njih nimata nobene koristi. Povračilu vlaganj bi se toženka lahko izognila, če bi dokazala pravni temelj zanje (prvi odstavek 190. člena OZ), ali da je tožnikoma bodisi prepovedala vlaganja bodisi z njima sklenila dogovor, da do povrnitve vlaganj nista upravičena (191. člen OZ).
Tožnika sta bila na račun toženke obogatena le za uporabo takega stanovanja, kot ga je financirala ona, ne pa za uporabo s svojimi vlaganji izboljšanega stanovanja. Uporaba tega, kar sta sama financirala, ne predstavlja okoriščanja na račun toženke.
Nadomestitev koristi od uporabe nepremičnine je ob pravilni uporabi določb 198. in 190. člena OZ mogoče zahtevati le od takrat, ko je uporaba izrecno prepovedana. Soglasje, tudi če je izraženo le s konkludentnimi dejanji, predstavlja pravno podlago za uporabo tuje stvari.
pokojninska doba brez dokupa - starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.
Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini - dvigovanje bremen - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - dokazna ocena
V konkretnem primeru je bil glavni vzrok za nezgodo v tožnikovi lastni sferi, ker tik pred odstranjevanjem opaža ni preveril stanja pritrjenosti opaža z matico, kar bi kot izkušen in usposobljen delavec moral storiti in kar je bila nenazadnje tudi redna delovna praksa. Ni namreč le delodajalec dolžan skrbeti za varnost pri delu, temveč mora tudi delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje.