OZ člen 18, 20, 20/3, 131, 190, 190/3, 191, 198. SPZ člen 48. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 180, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogajanja za sklenitev pogodbe - krivda za nesklenitev pogodbe - dokazna ocena - izvedensko mnenje - odškodninski zahtevek - nedopustno ravnanje - pobotni ugovor - plačilo uporabnine - višina uporabnine - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh strank - odločitev o stroških postopka
V pričakovanju sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta tožnika s toženko v njeno nepremičnino vložila svoja sredstva, rezultatov svojih vlaganj pa, ker pogodba s toženko ni bila sklenjena, ne moreta uživati in od njih nimata nobene koristi. Povračilu vlaganj bi se toženka lahko izognila, če bi dokazala pravni temelj zanje (prvi odstavek 190. člena OZ), ali da je tožnikoma bodisi prepovedala vlaganja bodisi z njima sklenila dogovor, da do povrnitve vlaganj nista upravičena (191. člen OZ).
Tožnika sta bila na račun toženke obogatena le za uporabo takega stanovanja, kot ga je financirala ona, ne pa za uporabo s svojimi vlaganji izboljšanega stanovanja. Uporaba tega, kar sta sama financirala, ne predstavlja okoriščanja na račun toženke.
Nadomestitev koristi od uporabe nepremičnine je ob pravilni uporabi določb 198. in 190. člena OZ mogoče zahtevati le od takrat, ko je uporaba izrecno prepovedana. Soglasje, tudi če je izraženo le s konkludentnimi dejanji, predstavlja pravno podlago za uporabo tuje stvari.
pokojninska doba brez dokupa - starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.
Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo.
ZUJIK člen 83, 85, 85/1, 85/2, 85/3, 85/5, 86.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12.
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni
Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost določa 83. člen ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni zaprosijo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek v razvoju področja, ki ga poklic zajema. Poleg pogojev iz 83. člena ZUJIK, zakon določa še dohodkovni cenzus za plačilo prispevkov iz sredstev državnega proračuna.
določitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - korekcija vrednosti spornega predmeta - korekturna dolžnost sodišča - stvarna pristojnost
Pritožbeno razlogovanje, da bi se moralo sodišče po uradni dolžnosti prepričati o pravi vrednosti in najprej s sklepom določiti vrednost spora, je zmotno. Takšno postopanje pride v poštev le v primerih, če tožeča stranka navede očitno previsoko ali prenizko vrednost ali če navede le skupno vrednost spornega predmeta, čeprav uveljavlja s tožbo zoper isto toženo stranko več zahtevkov.
Tožnica je v tožbi sama navedla sporno vrednost glede izpodbijanja darilne pogodbe, pri tem pa tožbena naracija sama po sebi ni vzbudila dvoma v oceno vrednosti. Nikakor pa ni dolžnost sodišča, da v vsakem primeru – čeprav trditvena podlaga ne vzbuja dvoma v pravilnost navedene vrednosti spornega predmeta – na portalu GURS preverja vrednost.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 226, 226/2, 337, 337/1, 355, 355/1, 408, 408/1, 414.
spori iz razmerja med starši in otroki - preživnina za otroka - sprememba višine preživnine - znižanje preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - višina dohodkov - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - porazdelitev preživninskega bremena - spremenjene razmere na strani preživninskih zavezancev - minimalna plača - nova dejstva in novi dokazi - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - trditvena in dokazna podlaga - razveljavitev sodbe - dopolnitev dokaznega postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - prevod listine
Sodišče mora zaradi varstva koristi otroka tudi po uradni dolžnosti ugotoviti odločilna dejstva in izvesti dokaze, na podlagi katerih ugotovi materialne zmožnosti zavezancev, ki so podlaga za oceno mesečnih preživninskih potreb otroka in hkrati podlaga za porazdelitev preživninskega bremena med (oba) zavezanca. To pa ne pomeni, da bo sodišče prve stopnje v novem sojenju moralo brez ustreznih dokazov, ki jih morajo predlagati pravdne stranke, ugotavljati dejstva, ki so izven okvira sodnikovih spoznavnih možnosti. Pritožbene trditve tožnika in toženke, da so prihodki zakonite zastopnice oziroma prihodki tožnika višji, kot so bili zatrjevani in jih izkazujejo listine ter kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, terjajo od vsake stranke, da v novem sojenju določno navede dejstva in ta dejstva podkrepi z relevantnimi dokazi.
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030501
ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. ZPP člen 212, 214, 214/2, 285.
poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - trditveno in dokazno breme - obstoj škode - višina škode - materialno procesno vodstvo
Člani organa vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Trditveno in dokazno breme glede prvih (splošnih) treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo) je torej na tožeči stranki, krivda na strani povzročitelja škode pa se v primeru subjektivne odškodninske odgovornosti (kakršen je tudi zadevni primer) domneva. Tožena stranka mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu z dolžno skrbnostjo, ali da je nekrivdno ni upoštevala, ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje, se pravi, da je smela razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe. Navedeno predpostavlja, da je zbrala vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenila prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upoštevala razpoznana tveganja.
Ker med strankama ni sporno, da je bilo v relevantnem obdobju za opravljanje računovodskih storitev kot tudi za odvajanje prispevkov in davkov zadolženo računovodsko podjetje tožeče stranke in ker odškodninska odgovornost poslovodje gospodarske družbe ni objektivna odškodninska odgovornost, pri kateri mora tožeča stranka zatrjevati in dokazovati zgolj škodni dogodek in škodo, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve glede protipravnega ravnanja tožene stranke (npr. nezadostna skrbnost pri izbiri računovodskega podjetja, opustitev nadzora nad opravljenimi storitvami računovodskega podjetja ipd.). Ker takšnih navedb ni podala, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožničin zahtevek tudi v tem delu neutemeljen.
pravosodni policist - večja izpostavljenost - intervencija - dejavnost s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca
Vsako delo pravosodnih policistov (tudi če gre za intervencijo) samo po sebi ni nevarno. Že ob sami intervenciji so sicer pravosodni policisti izpostavljeni določenemu tveganju (za nastanek škode), vendar to glede na njihovo posebno izurjenost ni neobičajno. Lahko pa delo postane nevarno v določenih posebnih okoliščinah, zaradi katerih je sicer za pravosodnega policista običajno tvegana dejavnost postane nevarna.
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031729
OZ člen 635, 635/1, 635/2, 640. ZPP člen 212, 214, 214/2.
podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo - ključ v roke - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - povračilo škode - napačna uporaba materialnega prava - manjvrednost izvedenih del - sanacija napak - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - sodni izvedenec - metoda izračuna - trditveno in dokazno breme stranke
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila (nikoli) ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake sta dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Če se naročnik odloči stvar obdržati in tudi ne zahteva odprave napak, je zaradi načela enake vrednosti dajatev upravičen zahtevati znižanje plačila.
Tožena stranka je gradila svoj ugovor znižanja plačila na napačni uporabi materialnega prava in zato ni podala ustreznih in pravočasnih trditev za utemeljenost svojega ugovora. Tožena stranka je namreč svoj ugovor znižanja plačila napačno utemeljevala na stroških sanacije napak.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2 114, 114/1, 116, 116/1.. KZ-1 člen 211.. ZDD-1 člen 12.. ZPPreb člen 18, 18/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - prevoz na delo in z dela - povrnitev stroškov prevoza - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - invalidnost
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da pri ugotovljenem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnik je s tem, ko ni sporočil spremembe bivališča, toženko pustil v zmoti, da se na delo vozi z določenega naslova, kar ni bilo res. Zaradi tega mu je toženka plačevala stroške prevoza na delo in z dela v neznižani višini, s tem ji je nastala škoda, tožnik pa je pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je ravnal z obarvanim naklepom, njegovo ravnanje je bilo usmerjeno v pridobitev protipravne premoženjske koristi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00030731
ZPIZ-2 člen 111, 111/5. OZ člen 189, 190, 335, 335/1, 346, 347, 347/1, 352, 352/1, 365, 368.
vmesna sodba - pokojnina - občasna denarna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - nepremagljive ovire - pretrganje zastaranja - privolitev v prikrajšanje - odškodninski zahtevek - pridobljene koristi
Oškodovanec lahko po pravilih, ki veljajo v primeru neupravičene pridobitve, tudi po zastaranju pravice zahtevati odškodnino od odgovorne osebe zahteva, naj mu odstopi tisto, kar je dobila z dejanjem, s katerim je bila povzročena škoda (189. člen OZ). Takšen zahtevek zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku (346. člen OZ). Oškodovanec lahko izbira pravno podlago, na kateri bo uveljavljal odpravo svojega prikrajšanja. Čeprav gre za isti dolg, se odškodninski zahtevek in zahtevek za vrnitev pridobljene koristi v svojem nastanku ne izključujeta in tudi zastaranje enega je neodvisno od zastaranja drugega.
V konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
izključitveni razlog - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga
V obravnavani zadevi gre za zakonski dejanski stan iz 63. člena ZUTD, po katerem pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji. S 3. alinejo 2. odstavka 63. člena ZUTD je med izključitveni razlog uvrščeno tudi prenehanje pogodbe o zaposlitvi zaradi redne odpovedi iz krivdnega razloga. V konkretnem primeru je podan naveden zakonski dejanski stan, zato sta izpodbijani zavrnilni upravni odločbi pravilni in zakoniti.
Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti.
Sodišče je napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00030726
SPZ člen 48, 48/2. ZPP člen 313, 313/2, 328, 328/1. SZ-1 člen 112.
izročitev in izpraznitev nepremičnine - izpraznitveni zahtevek - paricijski rok - vlaganja v nepremičnino - nesklepčnost dela tožbenega zahtevka - začasna odredba - zavrnitev predloga za popravo pomote
Bistveno je, da toženka in njene hčerke z odrekom tožnikovega soglasja nimajo več nobene pravne podlage za bivanje v sporni stanovanjski hiši in so jo dolžne izprazniti. Zgolj zatrjevana vlaganja v nepremičnino toženki ne dajejo pravice do bivanja v sporni hiši, saj z njimi v skladu s SPZ ni pridobila solastninske pravice na tožnikovi nepremičnini.
Paricijski rok za izselitev in izpraznitev nepremičnine, ki je določen v sodbi na 15 dni, je prekratek. V obravnavani situaciji gre za položaj, ki je podoben odpovedi najemnega razmerja, kjer SZ-1 v 112. členu določa rok za izselitev, ki ne sme biti krajši kot 60 dni in ne daljši od 90 dni.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030946
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 358.
stroški pravdnega postopka - izredna brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - plačilo v dobro proračuna rs - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sporna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - lahka telesna poškodba - udarec s palico - podobni primeri
Ob predpostavki, da bi imela toženka ves čas postopka brezplačno pravno pomoč, bi bil utemeljen zaključek sodišča, da mora tožnica vse sorazmerno uspehu toženke nastale stroške za njeno zastopanje povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ker pa je bila toženki dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje, je tožnica dolžna v korist proračuna povrniti sorazmerne stroške zastopanja toženke, ki so ji nastali od 10. 4. 2019 do zaključka glavne obravnave, preostali sorazmerni del stroškov, ki se nanaša na zastopanje toženke (po odvetniku) pred tem, pa povrniti neposredno toženki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00030690
ZPrCP člen 104, 104/2, 105, 105/2. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4.
zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - pravica do regresa iz zavarovalne pogodbe - alkoholiziranost zavarovanca - upravljanje vozila pod vplivom alkohola v času prometne nesreče - koncentracija alkohola v krvi - dokazni standard pretežne verjetnosti
Sodišče prve stopnje ni moglo z zadostno stopnjo prepričanja ali verjetnosti na podlagi dokazov ugotoviti, da je bila zavarovanka tožeče stranke v trenutku prometne nesreče vinjena nad dovoljeno mejo. Vprašanje merilne negotovosti oziroma možnega odmika izmerjene vrednosti odprave, je vprašanje stroke in zato dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo na podlagi podanega izvedeniškega mnenja.
Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - obstoj zapuščine - nepremično premoženje
Ker je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep in opravilo zapuščinsko obravnavo.