avtomobilsko kasko zavarovanje - nadstandardna storitev - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavarovanje več nevarnosti - skrajna sila - obseg zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje torej zatrjevanemu ravnanju v skrajni sili ni sledilo, pravilno pa se tudi sicer ni ukvarjalo s presojo po določbi splošnih pogojev o skrajni sili. Čeprav je med drugimi zavarovana nevarnost ravnanje v skrajni sili, toženka tudi v primeru ugotovljenega tožnikovega ravnanja v skrajni sili ne more odgovarjati za škodo zaradi tovora, katere vzrok je v neustrezno pripetem tovoru in ne v trčenju, prevrnitvi, zdrsu ali padcu vozila.
nagrada in stroški pooblaščenca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa - avtentična razlaga predpisa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Priznanje nagrade za posvet in pregled spisa je možno samo v primeru, če gre za samostojno storitev, torej, ko je pooblaščenec pooblaščen samo za določeno dejanje.
Pritožbeno izpostavljena avtentična razlaga zbornice, ″da je posvet samostojna storitev v vseh primerih, ko je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, pa ni izrecno zajet v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT″, daje 39 Tarifni številki Odvetniške tarife vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela.
OZ člen 18, 20, 20/3, 131, 190, 190/3, 191, 198. SPZ člen 48. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 180, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogajanja za sklenitev pogodbe - krivda za nesklenitev pogodbe - dokazna ocena - izvedensko mnenje - odškodninski zahtevek - nedopustno ravnanje - pobotni ugovor - plačilo uporabnine - višina uporabnine - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh strank - odločitev o stroških postopka
V pričakovanju sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta tožnika s toženko v njeno nepremičnino vložila svoja sredstva, rezultatov svojih vlaganj pa, ker pogodba s toženko ni bila sklenjena, ne moreta uživati in od njih nimata nobene koristi. Povračilu vlaganj bi se toženka lahko izognila, če bi dokazala pravni temelj zanje (prvi odstavek 190. člena OZ), ali da je tožnikoma bodisi prepovedala vlaganja bodisi z njima sklenila dogovor, da do povrnitve vlaganj nista upravičena (191. člen OZ).
Tožnika sta bila na račun toženke obogatena le za uporabo takega stanovanja, kot ga je financirala ona, ne pa za uporabo s svojimi vlaganji izboljšanega stanovanja. Uporaba tega, kar sta sama financirala, ne predstavlja okoriščanja na račun toženke.
Nadomestitev koristi od uporabe nepremičnine je ob pravilni uporabi določb 198. in 190. člena OZ mogoče zahtevati le od takrat, ko je uporaba izrecno prepovedana. Soglasje, tudi če je izraženo le s konkludentnimi dejanji, predstavlja pravno podlago za uporabo tuje stvari.
pokojninska doba brez dokupa - starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.
Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo.
ZIZ člen 53, 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2-3, 272/3.
začasno zavarovanje - unovčenje bančne garancije - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - naknadno predložen dokaz - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - neznatna dolžnikova škoda
53. člen ZIZ sicer res določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva in predložiti dokaze, in da je prva dolžnica dokaz (ponudba na prilogi B23-24) predložila po izteku roka za ugovor, vendar je že bilo zavzeto stališče, da če dolžnik ne more priložiti listin in navede, zakaj jih ne more predložiti, je ugovor obrazložen.
ZSPJS člen 22.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 2, 4.
povečan obseg dela - trditveno in dokazno breme - plačilo razlike plače
Dodatek za povečan obseg dela pripada delavcu, če izkaže, da je obseg dela, ki ga je v posameznem mesecu opravil, v okviru svojih delovnih zadolžitev, presegel pričakovane rezultate dela.
Tožnik bi moral za posamezne mesece, za katere vtožuje dodatek, navajati, katera dodatna dela je opravljal oziroma kakšen je bil pričakovan obseg dela po posameznem mesecu in za koliko ga je presegel, da bi se njegovemu zahtevku lahko ugodilo. Jasno bi moral specificirati, katera dela je opravljal v posameznem obdobju, za katera meni, da predstavljajo povečan obseg dela. Dejstvo, da tožnikovo delo ni bilo normirano, tožnika ne razbremeni teh trditev.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031203
ZIZ člen 29a, 239, 272. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1.
začasna odredba - ugotovitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev lastninske pravice - verjetnost obstoja terjatve - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - izvedba naroka - iura novit curia
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne podlage za pridobitev lastninske pravice, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (na primer po določbah ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega zakona) pridobili in zadržali lastninsko pravico. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožniki ne morejo sklicevati le na dejansko uporabo spornega zemljišča, ki sama po sebi ni (bila) podlaga za pridobitev lastninske pravice.
URS člen 20. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. ZKP člen 207, 207/2.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - kršitev pravice do izjave
V čem je bila z napačno navedbo točke obtožnice kršena še obdolženčeva pravica do zagovora in izjave, po pritožbeni obrazložitvi ni znano in še manj v delu, ko pravice po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki bi naj bile v nadaljevanju obrazložitve prav tako kršene, niso niti navedene. Ker je pritožbeno sodišče zaradi ozko predpisanih meja preizkusa pri pritožbah zoper sklepe po 402. členu ZKP skoraj v celoti odvisno od navedb strank, se do tako pomanjkljivih zatrjevanj v nobenem smislu ni moglo opredeliti.
ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - ugovor dolžnika
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zgolj ustavilo izvršbo, to je neposredna izvršilna dejanja. Ničesar še ni izreklo o ugovoru dolžnika. O tem bo moralo odločiti v nadaljevanju, ker do takrat še ni končan izvršilni postopek. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje (ne)uspešen konec oprave izvršbe.
Do vprašanja povrnitev stroškov zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri zasebniku (pri izvajalcu, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost) se je v več zadevah opredelilo že pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče RS pa se je do tega vprašanja opredelilo v zadevi VIII Ips 273/2017 z dne 15. 5. 2018. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v materialnih predpisih ni podlage za povračilo stroškov zdravstvenega posega, opravljene v samoplačniški ambulanti.
Glede na veljavno materialno pravo, tožnik, ki je zdravstvene storitve uveljavljal pri zasebnem izvajalcu v Sloveniji, ki za opravljene zdravstvene storitve nima koncesije in sklenjene pogodbe z zavodom, ni upravičen do povračila stroškov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030771
KZ-1 člen 37, 37/1, 227, 227/1. ZKP člen 356, 358, 358/1, 365, 371, 371/1-7, 371/1-11, 383, 383/1 392, 392/1.
oškodovanje upnikov - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - obsodilna sodba - delno oprostilna sodba - dopolnitev sodbe - ni razlogov o odločilnih dejstvih - nejasni razlogi
V primeru, ko sodišče obtožencu izreče obsodilno sodbo za kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe v manjšem obsegu oziroma za manjšo kriminalno količino, kot ga je bremenila obtožba, ne izreče glede preostanka oprostilno sodbo, temveč le v obrazložitvi sodbe navede razloge za svojo odločitev. O navedenem je bilo že večkrat zavzeto tudi stališče v sodni praksi, in sicer da se za posamezna ravnanja, ki niso dokazana, iz opisa očitanega kaznivega dejanja takšna ravnanja izpustijo, nikakor pa se v tem primeru, poleg obsodilne sodbe, ne izreče še oprostilna sodba.
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - bolezen obdolženca
Čeprav so možni primeri, ko obdolženi ne bo dosegljiv sodišču zaradi nekega trenutnega razloga (neopravičen izostanek s procesnega dejanja, opravičljiva zadržanost ipd.), so ti po analogiji z begom in skrivanjem iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-262/2010 z dne 23. 6. 2011 praviloma trajnejše narave in po vrsti takšni, da sodišču onemogočajo, da bi pri vseh zakonsko dovoljenih ukrepih za učinkovito izvedbo kazenskega postopka, posamezno procesno dejanje opravilo.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini - dvigovanje bremen - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - dokazna ocena
V konkretnem primeru je bil glavni vzrok za nezgodo v tožnikovi lastni sferi, ker tik pred odstranjevanjem opaža ni preveril stanja pritrjenosti opaža z matico, kar bi kot izkušen in usposobljen delavec moral storiti in kar je bila nenazadnje tudi redna delovna praksa. Ni namreč le delodajalec dolžan skrbeti za varnost pri delu, temveč mora tudi delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje.
motenje posesti - soposest - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - zmotna uporaba materialnega prava - ekonomski interes - nesporna dejstva - priznana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta soposest na stanovanju pred vselitvijo toženca izvrševali tako, da sta ga obiskovali občasno, predvsem z namenom vzdrževanja, nihče od njiju pa tam že nekaj časa ni več bival stalno. Stranki sta solastnika stanovanja, ki se prodaja v postopku razdružitve solastnine. Prav tako je nesporno, da je tožnica toženca večkrat seznanila, da mu vselitve v stanovanje ne dovoli. Toženec je torej s svojo vselitvijo v stanovanje samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja soposesti.
V razmerju med soposestniki se za motilno ravnanje šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti.
Sodišče je napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00030731
ZPIZ-2 člen 111, 111/5. OZ člen 189, 190, 335, 335/1, 346, 347, 347/1, 352, 352/1, 365, 368.
vmesna sodba - pokojnina - občasna denarna terjatev - ugovor zastaranja - zastaralni rok - nepremagljive ovire - pretrganje zastaranja - privolitev v prikrajšanje - odškodninski zahtevek - pridobljene koristi
Oškodovanec lahko po pravilih, ki veljajo v primeru neupravičene pridobitve, tudi po zastaranju pravice zahtevati odškodnino od odgovorne osebe zahteva, naj mu odstopi tisto, kar je dobila z dejanjem, s katerim je bila povzročena škoda (189. člen OZ). Takšen zahtevek zastara v splošnem petletnem zastaralnem roku (346. člen OZ). Oškodovanec lahko izbira pravno podlago, na kateri bo uveljavljal odpravo svojega prikrajšanja. Čeprav gre za isti dolg, se odškodninski zahtevek in zahtevek za vrnitev pridobljene koristi v svojem nastanku ne izključujeta in tudi zastaranje enega je neodvisno od zastaranja drugega.
Zgolj izkazan dvig denarja s tožnikovega računa in trditev, da je ta denar izročil tožencema, še ne predstavljata prepričljivega dokaza o obstoju posojilnega razmerja. Vendar pa celoten dokazni sklop in vse predstavljene okoliščine pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je med pravdnima strankama obstajal posojilni pogodbeni odnos.
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
ZEPDSV člen 6, 7, 7/1, 12, 18, 19, 19/1, 19/2.. ZDR-1 člen 79, 79/2, 79/3, 79/4, 144, 144/2, 200, 200/4.
nadurno delo - odpravnina - denarna terjatev - sodno varstvo - evidenca - delovni čas
Za toženko kot delodajalca je veljala obveznost voditi evidenco delovnega časa za svoje delavce (prvi odstavek 7. člena ZEPDSV v zvezi s točko c 6. člena tega zakona, 3. alineja 12. člena ZEPDSV, 18. člen ZEPDSV), pri čemer je določeno, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa (z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi, prvi odstavek 19. člena ZEPDSV), hranijo kot listina trajne vrednosti (drugi odstavek 19. člena ZEPDSV). Toženka je bila torej dolžna evidenco delovnega časa tožnika hraniti, njene pritožbene navedbe, češ da utemeljeno ni pričakovala, da bo kateri izmed delavcev s tožbo zahteval plačilo iz naslova plače, pa niso upoštevne.
Izostanek izrecne pisne (formalne) odredbe, ki je sicer predvidena v drugem odstavku 144. člena ZDR-1, ne vpliva na utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova nadurnega dela, saj je bilo delo v urah, za katere zahteva plačilo, opravljeno zaradi zahtev dela oziroma delodajalca, toženka pa je bila s takšnim delom seznanjena.