CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
Prepričljiva je razlaga sodišča, da je temeljno načelo - načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev kršeno v primeru, da bi upoštevali razumevanje toženke, da je v roku dveh let bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in je s tem pogoju tega člena zadoščeno in lahko toženka pano postavi kadarkoli želi, tožnika pa zaradi določbe v 6. členu pogodbe, da najemno razmerje prične teči naslednji mesec po postavitvi reklamnega panoja, samo čakata, kdaj bo pano postavljen, ne da bi za to prejela plačilo, saj vrednost njunih dajatev tako ni ne vzajemna in ne enaka. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da nepostavitev reklamnega panoja, glede na 6. člen pogodbe, ki je privedel do situacije, da toženki zaradi tega dejstva vse do danes ne nalaga plačila niti ene najemnine, pomeni kršitev namena najemne pogodbe, ki je odplačno zagotavljati možnost rabe stvari, in nasprotuje samemu namenu najemne pogodbe.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2 114, 114/1, 116, 116/1.. KZ-1 člen 211.. ZDD-1 člen 12.. ZPPreb člen 18, 18/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - prevoz na delo in z dela - povrnitev stroškov prevoza - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - invalidnost
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da pri ugotovljenem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnik je s tem, ko ni sporočil spremembe bivališča, toženko pustil v zmoti, da se na delo vozi z določenega naslova, kar ni bilo res. Zaradi tega mu je toženka plačevala stroške prevoza na delo in z dela v neznižani višini, s tem ji je nastala škoda, tožnik pa je pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je ravnal z obarvanim naklepom, njegovo ravnanje je bilo usmerjeno v pridobitev protipravne premoženjske koristi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
Delodajalec lahko v sodnem postopku v odpovedi naveden in opredeljen odpovedni razlog dodatno obrazloži in konkretizira (prim. odločbo VS RS VIII Ips 150/2016).
Zzgolj sklenitev enega zavarovanja manj od zahtevanega v skupini "nezgode" v drugem kvartalu ob hkratnem doseganju in preseganju plana v ostalih treh skupinah, v četrti pa skoraj potrojitev plana, ne more pomeniti nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Glede na skupno realizacijo v tretjem kvartalu nedoseganje plana v dveh posameznih skupinah ne more utemeljeno pomeniti tožnikove nesposobnosti.
Pri ugotavljanju doseganja pričakovanih rezultatov dela mora delodajalec upoštevati delavčevo odsotnost (prim. odločbo VIII Ips 69/2009, tudi Pdp 189/2012).
ZDR-1 člen 200, 200/4.. ZObr člen 88, 88/1, 100a, 100a/3, 100a/8.. ZJU člen 24, 25, 29.
pokojninsko zavarovanje - plačilo prispevkov - zavrženje tožbe - sodno varstvo - predhoden postopek pri delodajalcu - procesna predpostavka
Ker je tožnik predhodno uveljavljal varstvo pravic pri delodajalcu in zahteval priznanje pravic od delodajalca, kar je bilo kasneje predmet pravdnega postopka, ni bilo pravne podlage za zavrženje tožbe.
izvršba na nepremičnine - razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - upnik kot kupec nepremičnine - davek na promet nepremičnin
Res sta na razdelitvenem naroku upnika priglasila terjatev glavnice z zamudnimi obrestmi v skupni višini 119.929,77 EUR, vendar pa navedeno ne predstavlja celotne terjatve, v katero se vračuna znesek 125.000,00 EUR. Iz kupnine se namreč poplača tudi znesek stroškov upnikov 4.821,63 EUR pa tudi znesek davka na promet nepremičnin 1.568,63 EUR. Na račun slednjega zneska je bilo namreč manjše vračilo položene kupnine upnikov kot kupcev, ki nista bila oproščena položitve kupnine, zavezanca za plačilo davka pa sta bila dejansko dolžnika.
ustavitev izvršbe - umik predloga za izvršbo - ugovor dolžnika
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zgolj ustavilo izvršbo, to je neposredna izvršilna dejanja. Ničesar še ni izreklo o ugovoru dolžnika. O tem bo moralo odločiti v nadaljevanju, ker do takrat še ni končan izvršilni postopek. Postopek je končan, ko stranke in drugi udeleženci ne morejo več opravljati procesnih dejanj, medtem ko se z ustavitvijo izvršbe označuje (ne)uspešen konec oprave izvršbe.
motenje posesti - soposest - samovoljno spreminjanje posestnega stanja - dotedanji način izvrševanja posesti - motilno dejanje - zmotna uporaba materialnega prava - ekonomski interes - nesporna dejstva - priznana dejstva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da sta soposest na stanovanju pred vselitvijo toženca izvrševali tako, da sta ga obiskovali občasno, predvsem z namenom vzdrževanja, nihče od njiju pa tam že nekaj časa ni več bival stalno. Stranki sta solastnika stanovanja, ki se prodaja v postopku razdružitve solastnine. Prav tako je nesporno, da je tožnica toženca večkrat seznanila, da mu vselitve v stanovanje ne dovoli. Toženec je torej s svojo vselitvijo v stanovanje samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja soposesti.
V razmerju med soposestniki se za motilno ravnanje šteje vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.
motenje posesti - rok za vložitev tožbe - zamuda roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - parkirna mesta - dokazna ocena
Po večinskih stališčih teorije in v sodni praksi je posledica zaključka, da je tožba vložena po izteku roka iz 32. člena SPZ, sicer zavrženje tožbe in ne zavrnitev tožbenega zahtevka. Vendar glede na naravo roka iz 32. člena SPZ zavrženje ni odločitev, ki bi bila bolj v korist tožnicama.
URS člen 20. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3. ZKP člen 207, 207/2.
hišni pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - kršitev pravice do izjave
V čem je bila z napačno navedbo točke obtožnice kršena še obdolženčeva pravica do zagovora in izjave, po pritožbeni obrazložitvi ni znano in še manj v delu, ko pravice po Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic, ki bi naj bile v nadaljevanju obrazložitve prav tako kršene, niso niti navedene. Ker je pritožbeno sodišče zaradi ozko predpisanih meja preizkusa pri pritožbah zoper sklepe po 402. členu ZKP skoraj v celoti odvisno od navedb strank, se do tako pomanjkljivih zatrjevanj v nobenem smislu ni moglo opredeliti.
gospodarski spor - civilni spor - pravila postopka v gospodarskih sporih - subjektivni kriterij za gospodarski spor - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - družba za vzajemno zavarovanje - odškodninska odgovornost članov uprave - trajanje mandata - zavrženje revizije kot nedovoljene - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe
Za presojo uporabe pravila iz 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP je odločilno, kakšen je bil položaj prvo tožene stranke v času storitve očitanih škodnih dejanj oziroma, da je bila prvo tožena stranka član uprave pri tožeči stranki v tem času in ne, da je imela položaj člana uprave tudi v času vložitve tožbe oziroma še manj, v času trajanja sodnega postopka.
nagrada in stroški pooblaščenca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa - avtentična razlaga predpisa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Priznanje nagrade za posvet in pregled spisa je možno samo v primeru, če gre za samostojno storitev, torej, ko je pooblaščenec pooblaščen samo za določeno dejanje.
Pritožbeno izpostavljena avtentična razlaga zbornice, ″da je posvet samostojna storitev v vseh primerih, ko je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, pa ni izrecno zajet v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT″, daje 39 Tarifni številki Odvetniške tarife vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela.
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033958
SPZ člen 132, 132/1, 132/2. ZPP člen 8. ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2.
ničnost prodajne pogodbe - navidezna (simulirana) pogodba - prikrita pogodba - komisorni dogovor - posojilna pogodba - odstop terjatve v izterjavo - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - vrnitev posojila - zavarovanje posojila - celovita dokazna ocena - plačilo kupnine - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa
Kupoprodajna pogodba je nična, ker predstavlja prikrit komisorni dogovor, ki ni bil sklenjen v izpolnitveni fazi, ampak hkrati z dogovorom o dodatnem roku vrnitve posojila v dveh letih od podpisa kupoprodajne pogodbe.
Izvršljiv notarski zapis je sicer izvršilni naslov, vendar pa je še vedno zasebna listina in nima učinka pravnomočne sodne odločbe. Zato je ničnost notarskega zapisa mogoče ugotavljati kot predhodno vprašanje v pravdi.
izpraznitev in izročitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - obstoj dogovora - dogovor o uporabi nepremičnine - nedokazane trditve
Ker toženec s tožnico ni sklenil najemne pogodbe niti ni dokazal obstoja kakršnegakoli dogovora s tožnico o uporabi stanovanja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženec v stanovanju tožnice biva nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030318
ZOPNI člen 6, 21, 26, 28, 28/2, 34, 54. ZIZ člen 15, 272. ZMZPP člen 49, 49/1. ZPP člen 7, 212.
začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - prenos premoženja - ožje povezana oseba - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznih predlogov - pristojnost slovenskega sodišča - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - spor z mednarodnim elementom - premoženje v tujini - dolžnik s sedežem v drugi državi članici eu - uporaba ZMZPP - uredba Bruselj I
Začasno zavarovanje je odrejeno zoper drugo toženko kot ožje povezano osebo s prvim tožencem, ker so podani razlogi za sum, da je bilo finančno premoženje nezakonitega izvora (ki je spremenilo obliko iz denarja v plovilo) preneseno na to osebo brez ustreznega nadomestila. Stališče, da ZOPNI ureja le primer prenosa, če bi prvi toženec vložil plovilo kot osnovni vložek v družbo, ne pa če ga plača brez prejema ustreznega nadomestila od družbe, je materialnopravno zmotno.
Sodišče prve stopnje je obravnavani spor pravilno obravnavalo kot spor z mednarodnim elementom, pritožbeno sodišče pa v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela izpodbiti, da v primeru tožbe in začasne odredbe na podlagi določb ZOPNI, Uredba Bruselj I ne nadomešča slovenskih nacionalnih pravil mednarodnega zasebnega prava, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pristojno za odločanje (prvi odstavek 49. člena ZMZPP).
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - bolezen obdolženca
Čeprav so možni primeri, ko obdolženi ne bo dosegljiv sodišču zaradi nekega trenutnega razloga (neopravičen izostanek s procesnega dejanja, opravičljiva zadržanost ipd.), so ti po analogiji z begom in skrivanjem iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-262/2010 z dne 23. 6. 2011 praviloma trajnejše narave in po vrsti takšni, da sodišču onemogočajo, da bi pri vseh zakonsko dovoljenih ukrepih za učinkovito izvedbo kazenskega postopka, posamezno procesno dejanje opravilo.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini - dvigovanje bremen - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - dokazna ocena
V konkretnem primeru je bil glavni vzrok za nezgodo v tožnikovi lastni sferi, ker tik pred odstranjevanjem opaža ni preveril stanja pritrjenosti opaža z matico, kar bi kot izkušen in usposobljen delavec moral storiti in kar je bila nenazadnje tudi redna delovna praksa. Ni namreč le delodajalec dolžan skrbeti za varnost pri delu, temveč mora tudi delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje.
postopek zaradi insolventnosti - elektronsko poslovanje - elektronsko vročanje - vlaganje vlog v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - ustavnost zakonske ureditve
Za pooblaščence je v 123.a členu ZFPPIPP izrecno predpisano elektronsko poslovanje.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - kreditna obveznost - odplačevanje kredita
Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne.
Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala, ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti.