ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 396.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba dolžnika
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.
zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - obstoj zapuščine - nepremično premoženje
Ker je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep in opravilo zapuščinsko obravnavo.
SPZ člen 118. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 354, 354/1. OZ člen 131, 131/1.
padec na poledeneli površini - odškodninska odgovornost upravnika - pasivna legitimacija - razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - protipravnost ravnanja - opustitev dolžnega ravnanja - čiščenje snega - pogodba o opravljanju upravniških storitev - dolžna skrbnost oškodovanca - dokazna ocena izpovedi prič - pomanjkljiva in neobrazložena dokazna ocena - neopredelitev do odločilnih dejstev - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Zmotno je stališče, da so za škodo, ki je nastala na njihovi nepremičnini, odgovorni etažni lastniki, saj so ti za opravljanje zimske službe na svojih nepremičninah, v posledici kršitve katere naj bi nastal škodni dogodek, pooblastili toženko - upravnico. To je ključna okoliščina, ki opredeljuje pasivno legitimacijo.
Kot izhodišča glede vprašanja obstoja protipravnosti gre vzeti naslednja stališča sodne prakse: (1) da v zimskem času ni mogoče vsak trenutek pričakovati enake očiščenosti pohodnih površin kot v razmerah brez snega; (2) da od izvajalca zimske službe ni mogoče zahtevati, da na vsakem delu in v vsakem trenutku zagotovi ustrezno stanje, ter (3) da se od povprečno skrbne odrasle osebe pričakuje, da pri hoji ravna skrbno in previdno ter zna oceniti stanje pohodne površine glede na razmere, ki vladajo v okolici.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - višina upnikove terjatve - vrednost nepremičnine
Konkretna pravda ne teče o lastništvu nepremičnine 0001, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034261
OZ člen 417, 417/1, 419, 419/1, 419/2, 963, 963/1. ZPotK-1 člen 20, 20/5.
pogodba o izrednem limitu - izvirnost podpisa - pravilnost vročitve - obveznost obveščanja - veljavnost zavarovalne pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - cesijska pogodba - prehod terjatve na novega upnika - obvestitev dolžnika
Položaj odgovorne osebe, ki je povzročila škodo, ne sme biti odvisen od tega, ali je oškodovanec sklenil zavarovalno pogodbo ali ne, to je zanj res inter alios acta. Zato je v zavarovalnem pravu uveljavljena (zakonita) subrogacija. Zavarovalnica z izplačilom zavarovalnine vstopi v pravice svojega zavarovanca proti odgovorni osebi (povzročitelju škode).
avtomobilsko kasko zavarovanje - nadstandardna storitev - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavarovanje več nevarnosti - skrajna sila - obseg zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje torej zatrjevanemu ravnanju v skrajni sili ni sledilo, pravilno pa se tudi sicer ni ukvarjalo s presojo po določbi splošnih pogojev o skrajni sili. Čeprav je med drugimi zavarovana nevarnost ravnanje v skrajni sili, toženka tudi v primeru ugotovljenega tožnikovega ravnanja v skrajni sili ne more odgovarjati za škodo zaradi tovora, katere vzrok je v neustrezno pripetem tovoru in ne v trčenju, prevrnitvi, zdrsu ali padcu vozila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - reintegracija
Delodajalec lahko v sodnem postopku v odpovedi naveden in opredeljen odpovedni razlog dodatno obrazloži in konkretizira (prim. odločbo VS RS VIII Ips 150/2016).
Zzgolj sklenitev enega zavarovanja manj od zahtevanega v skupini "nezgode" v drugem kvartalu ob hkratnem doseganju in preseganju plana v ostalih treh skupinah, v četrti pa skoraj potrojitev plana, ne more pomeniti nedoseganja pričakovanih delovnih rezultatov. Glede na skupno realizacijo v tretjem kvartalu nedoseganje plana v dveh posameznih skupinah ne more utemeljeno pomeniti tožnikove nesposobnosti.
Pri ugotavljanju doseganja pričakovanih rezultatov dela mora delodajalec upoštevati delavčevo odsotnost (prim. odločbo VIII Ips 69/2009, tudi Pdp 189/2012).
Pritožba je utemeljeno zavržena. ZPP v 333. členu določa, da se zoper sodbo izdano na prvi stopnji smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V predmetni zadevi je sodna odločba VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016 že postala pravnomočna. Zoper pravnomočno sodno odločbo pa niso več dovoljena redna pravna sredstva. Materialno podlago za svojo odločitev je sodišče imelo v prvem odstavku 343. člena ZPP, kjer je določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Že sodišče prve stopnje je tožniku tudi pravilno pojasnilo, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Osnovni pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva pa je, da tako sredstvo, v zakonsko določenem roku, skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko vloži le pooblaščenec, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), za kar pa v sporni zadevi ne gre, saj pritožba ni bila vložena po odvetniku, razen tega tožnik tudi ne izkazuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1. SZ člen 9, 12. SPZ člen 105, 105/3. Zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami člen 7. OZ člen 82. URS člen 14.
pripadajoče zemljišče - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - obstoj lastninske pravice na stavbišču - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - obseg pripadajočega zemljišča - pravica uporabe - pogodbena volja strank - skupni del stavbe - kršitev načela enakosti - kršitev razpravnega načela
Pritožbeno sodišče v tem, da je zakonodajalec (tako po prejšnjem kot sedaj veljavnem zakonu) kot ločnico pri urejanju razmerij v zvezi s pripadajočimi zemljišči določil datum 1. 1. 2003, to je dan uveljavitve SPZ, ne vidi kršitve načela enakosti po 14. členu Ustave RS. SPZ je namreč, za razliko od prej veljavnega ZTLR, ki je poznal obratno pravilo, dosledno uveljavil načelo superficies solo cedit. SPZ je tudi predpis, ki je etažno lastnino celovito uredil in skupaj z zemljiškoknjižnimi predpisi zagotovil vse mehanizme za varstvo pravic etažnih lastnikov. Tega pa ni mogoče trditi za vsa pred tem nastala razmerja, pri katerih je bila že podlaga pridobljenih pravic pogosto drugačna (zakonska pridobitev pravice uporabe ali lastninske pravice). S posameznimi deli je ob tudi sicer pomanjkljivih in neusklajenih nepremičninskih evidencah tekel zunajknjižni promet, današnja zakonska ureditev pa, saj izhaja iz drugačnih predpostavk, pridobiteljem posameznih delov, ne zagotavlja zadovoljivega varstva. To so zadostni razlogi, da se pri načinu, kako doseči uskladitev dejanskega in pravnega stanja (to je po ZVEtL-1 ali na podlagi obstoječih sistemskih pravil), razlikuje med stavbami, ki so bile zgrajene pred in po 1. 1. 2003.
V konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
davčna izvršba na premičnine - pretrganje zastaranja - ugovor zoper sklep o zavarovanju - zastaranje davčne terjatve - absolutno zastaranje davčne obveznosti - zamudne obresti od odmerjene davčne obveznosti
Zmotno je pravno naziranje, da sklep o davčni izvršbi na premičnine ni pretrgal zastaranja, ker gre za spremembo predmeta izvršbe. Zakonsko določilo, da zastaranje povzroči vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, je jasno in nedvoumno, izdaja in vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku pa brez dvoma aktivnost davčnega organa z namenom davčne izvršbe, kakor tudi sama vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku predstavlja obveščenost dolžnika o tej aktivnosti.
Na podlagi pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave je tožnik modificiral tožbeni zahtevek tako, da je uveljavljal ugotovitev obstoja denarne terjatve v višini 86.917,36 EUR in da se toženi stranki naloži v plačilo navedeno terjatev v deležu, rokih in z obrestmi, kot je to določeno v sklepu sodišča. Za tovrstvno spremembo tožbe privolitev tožene stranke ni bila potrebna, pa tudi sicer ZPP v tretjem odstavku 184. člena določa, da tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe, tako da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen. V konkretnem primeru je tožeča stranka zmanjšala tožbeni zahtevek, saj je plačilo terjatve v znesku 86.917,36 EUR uveljavljala pod pogoji potrjene poenostavljene prisilne poravnave.
stvarna pristojnost - socialno sodišče - odškodninska odgovornost države
Socialno sodišče je po 2. odst. 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za sojenje o odškodninskih terjatvah med drugim le, ko nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovancu povzroči škodo v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00034595
OZ člen 41, 41/1, 41/2, 41/3, 86, 94, 192. ZZZDR člen 108, 111, 112, 211, 213.
uveljavljanje ničnosti pogodbe - ničnost izročilne pogodbe - razlogi za ničnost - zmotna uporaba materialnega prava - omejeno poslovno sposobna oseba - starejši mladoletnik - poslovno nesposobna oseba - oseba, mlajša od 15 let - sklenitev pravnega posla - pravna narava pogodbe - veljavnost pravnega posla - izpodbojnost pravnega posla - kdaj je pogodba izpodbojna - razveljavitev pogodbe - odobritev skrbnika - zakoniti zastopnik - izpodbojni upravičenec - pogodba poslovno nesposobne osebe - kršitev pravil - kršitev zakonskih dolžnosti - sankcije v primeru kršitev - oškodovanje upnika - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - ničnost pogodbe - ničnost kot skrajna sankcija
Izročilna pogodba za nepremičnine, ki jo je tretja toženka (leta 2005) sklenila kot omejeno poslovno sposobna (starejša od 15 let), sicer brez potrebnega dovoljenja staršev in sodelovanja skrbnika, je izpodbojna in ni nična.
Pravico zahtevati razveljavitev takšne pogodbe ima samo mladoletna oseba oziroma v njenem imenu zakoniti zastopnik. Nična ali neobstoječa je tista pogodba, ki jo sklene poslovna popolnoma nesposobna oseba, torej mladoletnik pred dopolnjenim 15 letom starosti, medtem ko je pogodba, ki jo brez odobritve zakonitega zastopnika sklene poslovno omejeno sposobna oseba (mladoletnik po 15 letu starosti) le izpodbojna.
Posel, ki ga sklene omejeno poslovno sposoben mladoletnik (starejši od 15 let) ni v nasprotju s 108. kot tudi ne s 111. členom ZZZDR, saj na podlagi omenjene izročilne pogodbe ni prišlo do osvojitve ali obremenitve premoženja tretje toženke; ravno nasprotno je toženka pridobila premoženje (nepremičnino), četudi obremenjeno s stvarno služnostjo stanovanja in obligacijsko obveznostjo preživljanja dveh oseb. Prav tako navedena pogodba ni v nasprotju s 123. členom ZZZDR, saj se z njo ni spreminjalo obveznosti, ki sta jo imela prva dva toženca do tretje toženke, kot to želi prikazati pritožnik, temveč se je le določila obveznost toženke, da je dolžna prvima dvema tožencema v primeru bolezni, onemoglosti zagotoviti preživljanje v naravi ali v denarju. Zakon ne prepoveduje, da ne bi mogel in smel tudi mladoletni otrok, če je tega zmožen (npr. če ima premoženje, če je zaposlen, pa tudi z običajnimi dnevnimi opravili) pomagati oziroma preživljati svojih staršev, če bi slednji to potrebovali.
Sodna praksa v nekaterih primerih dopušča ničnostno sankcijo tudi v primeru, ko je bila pogodba sklenjena z namenom oškodovanja upnikov, torej v primeru, ko bi sicer prišla v poštev paulijanska tožba, vendar je poudarjeno, da je tako pravno varstvo možno le v primeru, ko je bil sporni pravni posel sklenjen izključno z namenom, da se oškoduje upnika oziroma tretje osebe. Drugače povedano, ko stranki spornega pravnega posla sploh ne bi sklenili, če ne bi želeli prav oškodovati upnikov.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče ustrezno in celovito ocenilo okoliščine, ki bi utegnile kazati na tak namen tožencev. Izključnega ali neizključnega namena oškodovanja upnikov s sklenitvijo določene pogodbe praviloma ni mogoče dokazati neposredno (saj domnevni škodljivci o tem ne bodo želeli izpovedati, prav tako o tem praviloma ni nobenih pisnih dokazov), zato je sklepanje o takih okoliščinah v pravdnem postopku skoraj brez izjeme posredno, indično. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je to indično sklepanje sodišče prve stopnje opravilo korektno in ustrezno ocenilo oziroma ovrednotilo vse izpostavljene okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča res ne kažejo na to, da bi toženci sporno izročilno pogodbo sklenili z izključnim namenom oškodovanja tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - bolezen obdolženca
Čeprav so možni primeri, ko obdolženi ne bo dosegljiv sodišču zaradi nekega trenutnega razloga (neopravičen izostanek s procesnega dejanja, opravičljiva zadržanost ipd.), so ti po analogiji z begom in skrivanjem iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-262/2010 z dne 23. 6. 2011 praviloma trajnejše narave in po vrsti takšni, da sodišču onemogočajo, da bi pri vseh zakonsko dovoljenih ukrepih za učinkovito izvedbo kazenskega postopka, posamezno procesno dejanje opravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031729
OZ člen 635, 635/1, 635/2, 640. ZPP člen 212, 214, 214/2.
podjemna pogodba - plačilo za izvedeno delo - ključ v roke - znižanje plačila - jamčevalni zahtevek - povračilo škode - napačna uporaba materialnega prava - manjvrednost izvedenih del - sanacija napak - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - sodni izvedenec - metoda izračuna - trditveno in dokazno breme stranke
Sodna praksa je že zavzela omejujoče stališče, da znižanje plačila (nikoli) ni dopustno opredeliti z vsoto stroškov, ki so potrebni za odpravo napake, ampak je kriterij znižanja plačila sorazmerje (ne razlika) vrednosti izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Zahtevek za znižanje plačila in zahtevek za povračilo stroškov odprave napake sta dva različna jamčevalna zahtevka, med katerima izbira naročnik in se medsebojno izključujeta.
Znižanje plačila za vsoto stroškov, potrebnih za odpravo napak izključuje že jezikovna razlaga 640. člena OZ, ki povsem jasno kot merilo znižanja določa razmerje dveh vrednosti. To izključuje tudi teleološka razlaga. Če se naročnik odloči stvar obdržati in tudi ne zahteva odprave napak, je zaradi načela enake vrednosti dajatev upravičen zahtevati znižanje plačila.
Tožena stranka je gradila svoj ugovor znižanja plačila na napačni uporabi materialnega prava in zato ni podala ustreznih in pravočasnih trditev za utemeljenost svojega ugovora. Tožena stranka je namreč svoj ugovor znižanja plačila napačno utemeljevala na stroških sanacije napak.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00030946
OZ člen 179, 179/1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/2, 358.
stroški pravdnega postopka - izredna brezplačna pravna pomoč - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - plačilo v dobro proračuna rs - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - sporna višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - lahka telesna poškodba - udarec s palico - podobni primeri
Ob predpostavki, da bi imela toženka ves čas postopka brezplačno pravno pomoč, bi bil utemeljen zaključek sodišča, da mora tožnica vse sorazmerno uspehu toženke nastale stroške za njeno zastopanje povrniti v korist proračuna Republike Slovenije. Ker pa je bila toženki dodeljena izredna brezplačna pravna pomoč od vključno 10. 4. 2019 dalje, je tožnica dolžna v korist proračuna povrniti sorazmerne stroške zastopanja toženke, ki so ji nastali od 10. 4. 2019 do zaključka glavne obravnave, preostali sorazmerni del stroškov, ki se nanaša na zastopanje toženke (po odvetniku) pred tem, pa povrniti neposredno toženki.