izpraznitev in izročitev stanovanja - nezakonita uporaba stanovanja - obstoj dogovora - dogovor o uporabi nepremičnine - nedokazane trditve
Ker toženec s tožnico ni sklenil najemne pogodbe niti ni dokazal obstoja kakršnegakoli dogovora s tožnico o uporabi stanovanja, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da toženec v stanovanju tožnice biva nezakonito.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 396.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba dolžnika
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.
postopek za ureditev meje - sodna ureditev meje - predlog za preložitev naroka - kriterij močnejše pravice - stroški nepravdnega postopka - stroškovno breme
Meja, ugotovljena s pravnomočno odločbo v sodnem postopku, je dokončna, kar pomeni, da se o njej ne more več voditi ne upravni ne (nov) sodni postopek za ureditev meje. Dokončna meja je v interesu vseh lastnikov parcel, ki se jih meja dotika, zato je nepravilno stališče, da bi morali stroški, povezani z ureditvijo severne meje, bremeniti zgolj predlagatelja.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2. ZUPJS člen 12, 13. ZBPP člen 13.
oprostitev plačila sodnih taks - predlog za oprostitev plačila sodne takse - občutno zmanjšana sredstva za preživljanje - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - obročno plačilo sodne takse
Tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe od prejete pokojnine mesečno ostane znesek cca 673,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. V zakonodaji namreč ni podlage, da bi se znesek dolga pri ugotavljanju premoženjskega stanja stranke, ki predlaga taksno oprostitev, odštel od njenih dohodkov (prim. 12. in 13. člen ZUPJS).
davčna izvršba na premičnine - pretrganje zastaranja - ugovor zoper sklep o zavarovanju - zastaranje davčne terjatve - absolutno zastaranje davčne obveznosti - zamudne obresti od odmerjene davčne obveznosti
Zmotno je pravno naziranje, da sklep o davčni izvršbi na premičnine ni pretrgal zastaranja, ker gre za spremembo predmeta izvršbe. Zakonsko določilo, da zastaranje povzroči vsako uradno dejanje davčnega organa z namenom davčne izvršbe, je jasno in nedvoumno, izdaja in vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku pa brez dvoma aktivnost davčnega organa z namenom davčne izvršbe, kakor tudi sama vročitev sklepa o davčni izvršbi dolžniku predstavlja obveščenost dolžnika o tej aktivnosti.
stvarna pristojnost - socialno sodišče - odškodninska odgovornost države
Socialno sodišče je po 2. odst. 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za sojenje o odškodninskih terjatvah med drugim le, ko nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovancu povzroči škodo v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Toženka s tožnico ni sklenila posojilne pogodbe, temveč je tožnica z izročitvijo določenega denarnega zneska toženki izpolnila svojo obveznost, ki jo je na podlagi dogovora imela do toženkinega zunajzakonskega partnerja.
Kljub temu, da toženki podrobnosti dogovora med tožnico in njenim partnerjem niso bile poznane, je toženka s prevzemom denarja zanj in z zapisom sporne izjave priznala obstoj tožničine terjatve do toženkinega partnerja in se hkrati (poleg njega) zavezala k njeni izpolnitvi. Ker pa je bil med tožnico in njenim partnerjem v ozadju dogovor, po katerem izročeni znesek predstavlja nagrado oziroma provizijo za njegovo posredovanje pri nakupu stanovanja za tožnico, tudi toženkina zaveza vrnitve denarja po uspešno realiziranem poslu ne obstoji (več).
Do vprašanja povrnitev stroškov zdravstvene storitve, ki je bila opravljena pri zasebniku (pri izvajalcu, ki opravlja zasebno zdravstveno dejavnost) se je v več zadevah opredelilo že pritožbeno sodišče. Vrhovno sodišče RS pa se je do tega vprašanja opredelilo v zadevi VIII Ips 273/2017 z dne 15. 5. 2018. Revizijsko sodišče ugotavlja, da v materialnih predpisih ni podlage za povračilo stroškov zdravstvenega posega, opravljene v samoplačniški ambulanti.
Glede na veljavno materialno pravo, tožnik, ki je zdravstvene storitve uveljavljal pri zasebnem izvajalcu v Sloveniji, ki za opravljene zdravstvene storitve nima koncesije in sklenjene pogodbe z zavodom, ni upravičen do povračila stroškov.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela
Tožnik je imel v 4. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorjeno, da se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca na območju Republike Slovenije, do katerih skupna pot na delo in z dela od prebivališča delavca z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne traja dlje kot tri ure (prvi odstavek); da bo delavec delo opravljal praviloma v eni organizacijski enoti (drugi odstavek) in da lahko delodajalec delavca kadarkoli v času veljavnosti te pogodbe napoti na delo v katerokoli drugo organizacijsko enoto v skladu s prvim odstavkom, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati to pogodbo (tretji odstavek). Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku glede na določila njegove pogodbe o zaposlitvi ne bi bil utemeljen, če bi ob odpovedi obstajala potreba po opravljanju njegovega dela (tj. dela na delovnem mestu vodje kateregakoli oddelka) v kakšni drugi organizacijski enoti, v kateri bi tožnik glede na prvi odstavek 4. člena pogodbe lahko opravljal delo.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - delo na višini - dvigovanje bremen - ukrep za varstvo in zdravje pri delu - dokazna ocena
V konkretnem primeru je bil glavni vzrok za nezgodo v tožnikovi lastni sferi, ker tik pred odstranjevanjem opaža ni preveril stanja pritrjenosti opaža z matico, kar bi kot izkušen in usposobljen delavec moral storiti in kar je bila nenazadnje tudi redna delovna praksa. Ni namreč le delodajalec dolžan skrbeti za varnost pri delu, temveč mora tudi delavec opravljati delo s takšno pazljivostjo, da varuje svoje življenje in zdravje.
OZ člen 18, 20, 20/3, 131, 190, 190/3, 191, 198. SPZ člen 48. ZPP člen 7, 8, 154, 154/2, 180, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
neupravičena obogatitev - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - pogajanja za sklenitev pogodbe - krivda za nesklenitev pogodbe - dokazna ocena - izvedensko mnenje - odškodninski zahtevek - nedopustno ravnanje - pobotni ugovor - plačilo uporabnine - višina uporabnine - očitek pristranskosti pristojnega sodišča - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh strank - odločitev o stroških postopka
V pričakovanju sklenitve pogodbe o dosmrtnem preživljanju sta tožnika s toženko v njeno nepremičnino vložila svoja sredstva, rezultatov svojih vlaganj pa, ker pogodba s toženko ni bila sklenjena, ne moreta uživati in od njih nimata nobene koristi. Povračilu vlaganj bi se toženka lahko izognila, če bi dokazala pravni temelj zanje (prvi odstavek 190. člena OZ), ali da je tožnikoma bodisi prepovedala vlaganja bodisi z njima sklenila dogovor, da do povrnitve vlaganj nista upravičena (191. člen OZ).
Tožnika sta bila na račun toženke obogatena le za uporabo takega stanovanja, kot ga je financirala ona, ne pa za uporabo s svojimi vlaganji izboljšanega stanovanja. Uporaba tega, kar sta sama financirala, ne predstavlja okoriščanja na račun toženke.
Nadomestitev koristi od uporabe nepremičnine je ob pravilni uporabi določb 198. in 190. člena OZ mogoče zahtevati le od takrat, ko je uporaba izrecno prepovedana. Soglasje, tudi če je izraženo le s konkludentnimi dejanji, predstavlja pravno podlago za uporabo tuje stvari.
pokojninska doba brez dokupa - starostna pokojnina - prostovoljna vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje
Z novelo ZPIZ-2E je bila 23. točka 7. člena zakona dopolnjena tako, da se za besedilom "pokojninsko in invalidsko zavarovanje" doda besedilo "obdobje prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012, ko so bili prispevki dejansko plačani." Glede na tako spremembo se čas prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje do 31. 12. 2012 šteje kot pokojninska doba brez dokupa.
Starostna pokojnina se v primeru, kot je tožnikov, lahko prizna in odmeri v višjem znesku od začetka uporabe novele (ZPIZ-2E dalje), torej od 1. 1. 2018. Že omenjena novela ne daje nobene pravne podlage za priznanje starostne pokojnine za čas od 1. 12. 2014 do 31. 12. 2017, kot je to uveljavljal tožnik s tožbo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnik je kljub pisnim opozorilom ponovno in večkrat kršil svoje delovne obveznost. Tudi če bi posamezne kršitve šteli za manjše, je treba upoštevati, da opozorila niso dosegla svojega namena, saj je tožnik s svojimi kršitvami nadaljeval, podobne istovrstne napake pa so se ponavljale. Zato mu je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved ob ponovni kršitvi, ker je pravilno štela, da je podan tudi pogoj iz drugega odstavka 89. člena ZDR-1, to je, da ni možnosti za nadaljevanje delovnega razmerja zaradi pogostih istovrstnih kršitev, ki se ponavljajo kljub večkratnim opozorilom.
stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - ugovor krajevne pristojnosti - vrednost spornega predmeta - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - višina upnikove terjatve - vrednost nepremičnine
Konkretna pravda ne teče o lastništvu nepremičnine 0001, ampak se s tožbenim zahtevkom zasleduje tožničin interes, da se prepreči izvedba izvršilnega postopka na tožničinem solastninskem deležu na tej nepremičnini, zaradi izterjave toženkine terjatve v določeni višini. Vrednost spornega predmeta v takšni pravdi je zato opredeljena z višino upnikove terjatve v izvršbi (vrednost glavnega zahtevka). Ekonomski pomen te pravde se navezuje na višino upnikove (toženkine) terjatve, ki jo toženka želi izterjati v izvršbi. Izvršba se dovoli in opravi le v obsegu, ki je potreben za poplačilo terjatve (3. člen ZIZ).
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00031203
ZIZ člen 29a, 239, 272. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1.
začasna odredba - ugotovitev lastninske pravice - tožba za ugotovitev lastninske pravice - verjetnost obstoja terjatve - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dejanska uporaba zemljišča - narok v postopku za izdajo začasne odredbe - izvedba naroka - iura novit curia
ZVEtL-1 ne predstavlja samostojne podlage za pridobitev lastninske pravice, temveč le podlago za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, na katerem so lastniki stavbe po materialnem pravu (na primer po določbah ODZ, ZTLR, ZLNDL ali kakšnega drugega zakona) pridobili in zadržali lastninsko pravico. Pravilna je zato ugotovitev sodišča prve stopnje, da se tožniki ne morejo sklicevati le na dejansko uporabo spornega zemljišča, ki sama po sebi ni (bila) podlaga za pridobitev lastninske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030318
ZOPNI člen 6, 21, 26, 28, 28/2, 34, 54. ZIZ člen 15, 272. ZMZPP člen 49, 49/1. ZPP člen 7, 212.
začasen odvzem premoženja nezakonitega izvora - prenos premoženja - ožje povezana oseba - kataloško kaznivo dejanje - finančna preiskava - začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - izpodbojna zakonska domneva - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - zavrnitev dokaznih predlogov - pristojnost slovenskega sodišča - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - spor z mednarodnim elementom - premoženje v tujini - dolžnik s sedežem v drugi državi članici eu - uporaba ZMZPP - uredba Bruselj I
Začasno zavarovanje je odrejeno zoper drugo toženko kot ožje povezano osebo s prvim tožencem, ker so podani razlogi za sum, da je bilo finančno premoženje nezakonitega izvora (ki je spremenilo obliko iz denarja v plovilo) preneseno na to osebo brez ustreznega nadomestila. Stališče, da ZOPNI ureja le primer prenosa, če bi prvi toženec vložil plovilo kot osnovni vložek v družbo, ne pa če ga plača brez prejema ustreznega nadomestila od družbe, je materialnopravno zmotno.
Sodišče prve stopnje je obravnavani spor pravilno obravnavalo kot spor z mednarodnim elementom, pritožbeno sodišče pa v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki jih pritožnica s pritožbo ni uspela izpodbiti, da v primeru tožbe in začasne odredbe na podlagi določb ZOPNI, Uredba Bruselj I ne nadomešča slovenskih nacionalnih pravil mednarodnega zasebnega prava, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pristojno za odločanje (prvi odstavek 49. člena ZMZPP).
Tožnik je imel od svoje bivše žene pravico zahtevati, da se sporazumeta o tem, kdo od njiju bo še naprej imel stanovanjsko pravico. Če bi jo pridobil tožnik, kar bi bilo logično, glede na to, da se je njegova bivša žena iz stanovanja izselila, bi imel skladno z določili SZ ob prehodu družbene lastnine v zasebno lastnino pravico do odkupa stanovanja. Če bi stanovanjsko pravico obdržala njegova bivša žena, bi mu morala zagotoviti primerne bivalne prostore. Tožnik bi v vsakem primeru imel rešeno stanovanjsko vprašanje zase in za svojo družino. V postopku ni bilo sporno, da tožnik zahteve v nepravdnem postopku ni podal. Tako je prišlo do stanja, da je bila stanovanjska pravica izgubljena za oba, za tožnikovo bivšo ženo zaradi tega, ker je stanovanje trajno prenehala uporabljati, tožnik pa jo je izgubil iz razloga, ker se ni poslužil varstva iz 17. člena ZSR. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je stanovanjska pravica od bivše žene na tožnika prešla ex lege že zaradi tega, ker je imel status razvezanega zakonca. Določila ZSR takšne podlage ne dajejo.
Vsebina izjave (da je vtoževane zneske štela za darilo) se namreč ne določa po tem, kaj je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela, ampak se presoja po objektivnih merilih.
Pritožba je utemeljeno zavržena. ZPP v 333. členu določa, da se zoper sodbo izdano na prvi stopnji smejo stranke pritožiti v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V predmetni zadevi je sodna odločba VIII Ps 741/2016 z dne 31. 8. 2016 že postala pravnomočna. Zoper pravnomočno sodno odločbo pa niso več dovoljena redna pravna sredstva. Materialno podlago za svojo odločitev je sodišče imelo v prvem odstavku 343. člena ZPP, kjer je določeno, da prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka. Že sodišče prve stopnje je tožniku tudi pravilno pojasnilo, da je pravnomočno sodbo mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi, če so zato izpolnjeni z zakonom določeni pogoji. Osnovni pogoj za vložitev izrednega pravnega sredstva pa je, da tako sredstvo, v zakonsko določenem roku, skladno s tretjim odstavkom 86. člena ZPP lahko vloži le pooblaščenec, ki je odvetnik, razen če ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP), za kar pa v sporni zadevi ne gre, saj pritožba ni bila vložena po odvetniku, razen tega tožnik tudi ne izkazuje, da bi imel opravljen pravniški državni izpit.