Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti.
Sodišče je napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT.
nagrada in stroški pooblaščenca - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled spisa - avtentična razlaga predpisa - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Priznanje nagrade za posvet in pregled spisa je možno samo v primeru, če gre za samostojno storitev, torej, ko je pooblaščenec pooblaščen samo za določeno dejanje.
Pritožbeno izpostavljena avtentična razlaga zbornice, ″da je posvet samostojna storitev v vseh primerih, ko je potreben za opravo posameznih odvetniških storitev, pa ni izrecno zajet v drugih tarifnih številkah posebnega dela OT″, daje 39 Tarifni številki Odvetniške tarife vsebino, ki je ob njeni uveljavitvi ni imela.
odstop terjatve (cesija) - gradbena pogodba - začasne situacije - pobotanje - asignacija - nova dejstva in dokazi - novote v pritožbenem postopku - dovoljene pritožbene novote - novi dokazi
Sodišče lahko pri sojenju upošteva le tista dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej ob koncu glavne obravnave. Drugače pa je z dokazi. Ker se pravnomočnost na njih ne nanaša, je vseeno, kdaj so nastali - bistveno je, da se z njimi dokazujejo dejstva, ki bi jih zajemale objektivne in časovne meje pravnomočnosti. Ko gre za dokazne novote, so objektivno novi dokazi, torej taki, ki so nastali po koncu glavne obravnave, brez nadaljnjega dovoljeni, ker je očitno, da jih pritožnik ni mogel predložiti do konca glavne obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO - VODE - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00032982
Uredba o določitvi zunanje meje priobalnega zemljišča Blejskega jezera (2006) člen 1, 2, 2-2, 4, 4/1, 4/2. ZPP člen 154, 154/2, 179, 339, 339/2, 339/2-14. ZV-1 člen 11, 11/3, 15, 15/1, 15/5, 21, 21/8. ZZK-1 člen 64, 64/1, 64/2. OZ člen 350, 438, 438/1. SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZEN člen 8, 8/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2. ZOdvT tarifna številka 3102.
izbrisna tožba - tožba za ugotovitev lastninske pravice - javno dobro - naravno vodno javno dobro - vodno zemljišče - priobalno zemljišče - zaznamba javnega dobra - deklaratorni vpis - prodaja nepremičnine na javni dražbi - predmet izven pravnega prometa - ničnost prodajne pogodbe - priposestvovanje javnega dobra - oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice - ugotovitev lastninske pravice na delu parcele - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine - priposestvovalna doba - odločitev o stroških pravdnega postopka - odvetniški stroški - nagrada za zastopanje na naroku - nagrada za narok v ponovljenem postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delni uspeh
Za ugotovitev lastninske pravice na delu parcele mora biti tožbeni zahtevek oblikovan tako, da je na njegovi podlagi izdano sodbo mogoče izvesti v zemljiški knjigi. V zahtevku bi zato moralo biti navedeno, na kateri novi parceli (oziroma opredeljenem delu obstoječe parcele) je tožnica pridobila zatrjevano lastninsko pravico, vključno z rezervirano številko parcele.
Čeprav zaznamba javnega dobra v času javne dražbe še ni bila opravljena, to ne izključuje dejstva, da so sporne parcele delno vodna zemljišča in kot takšna javno dobro.
Nagrada za narok vključuje vse naroke, ki so bili opravljeni v posamezni zadevi, vključno z dvema ogledoma z izvedencem v ponovljenem postopku.
Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je toženec poravnal zapustničin dolg in da tožeča stranka ni izkazala, da je zahtevala plačilo navedenega zneska od toženca kot poroka. Po obrazloženem ni utemeljen očitek, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ni uporabilo določb OZ (1012. člen in nadaljnji členi) glede poroštva ter posledično iz tega razloga zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje obravnavane zadeve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00030690
ZPrCP člen 104, 104/2, 105, 105/2. ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-4.
zavarovalna pogodba - zavarovalni pogoji - pravica do regresa iz zavarovalne pogodbe - alkoholiziranost zavarovanca - upravljanje vozila pod vplivom alkohola v času prometne nesreče - koncentracija alkohola v krvi - dokazni standard pretežne verjetnosti
Sodišče prve stopnje ni moglo z zadostno stopnjo prepričanja ali verjetnosti na podlagi dokazov ugotoviti, da je bila zavarovanka tožeče stranke v trenutku prometne nesreče vinjena nad dovoljeno mejo. Vprašanje merilne negotovosti oziroma možnega odmika izmerjene vrednosti odprave, je vprašanje stroke in zato dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je pravilno sklepalo na podlagi podanega izvedeniškega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030943
ZPP člen 8, 77, 254. OZ člen 15, 86.
sporazum - obstoj obveznosti - pripoznava dolga - notarski zapis - sklenitev notarskega zapisa - izjava volje - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - nerazsodnost - ničnost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - izvedena priča - dokazna ocena - dokazovanje z izvedencem - razlogi za postavitev novega izvedenca
Dejstvo, da je (bilo) tožnikovo stanje v obdobju podpisovanja spornih sporazumov mogoče opredeliti kot depresijo, še ne pomeni nesposobnosti za razumevanje njegovih dejanj oziroma konkretno za sklepanje pravnih poslov. Tožnikovo ravnanje je sicer mogoče označiti kot lahkomiselno in neodgovorno, a je bilo še vedno zavestno in voljno oziroma hoteno. Čeprav se očitno širših posledic podpisa sporazuma o ugotovitvi obstoja in plačilu obveznosti ni zavedal ali pa se jih lahkomiselno ni hotel zavedati, ni moč govoriti o njegovi nerazsodnosti, kar posledično pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti spornih sporazumov ni utemeljen.
avtomobilsko kasko zavarovanje - nadstandardna storitev - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavarovanje več nevarnosti - skrajna sila - obseg zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje torej zatrjevanemu ravnanju v skrajni sili ni sledilo, pravilno pa se tudi sicer ni ukvarjalo s presojo po določbi splošnih pogojev o skrajni sili. Čeprav je med drugimi zavarovana nevarnost ravnanje v skrajni sili, toženka tudi v primeru ugotovljenega tožnikovega ravnanja v skrajni sili ne more odgovarjati za škodo zaradi tovora, katere vzrok je v neustrezno pripetem tovoru in ne v trčenju, prevrnitvi, zdrsu ali padcu vozila.
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - bolezen obdolženca
Čeprav so možni primeri, ko obdolženi ne bo dosegljiv sodišču zaradi nekega trenutnega razloga (neopravičen izostanek s procesnega dejanja, opravičljiva zadržanost ipd.), so ti po analogiji z begom in skrivanjem iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-262/2010 z dne 23. 6. 2011 praviloma trajnejše narave in po vrsti takšni, da sodišču onemogočajo, da bi pri vseh zakonsko dovoljenih ukrepih za učinkovito izvedbo kazenskega postopka, posamezno procesno dejanje opravilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00030944
ZOR člen 200, 203, 324, 324/2. ZPŠOIRSP člen 2, 2/2, 11, 13, 23, 23/3, 23/4. ZTuj člen 6, 9, 81, 81/2. ZDRS člen 40. ZSV člen 21. URS člen 22. ZPP člen 154, 154/2.
izbrisani - izbris iz registra stalnega prebivalstva - pravne posledice izbrisa - protipravno ravnanje države - vzročna zveza - nepremoženjska škoda - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina za nepremoženjsko škodo - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - bodoče duševne bolečine - obseg škode - višina odškodnine - delo na črno - delovno dovoljenje - pogoji za upravičenost do denarne socialne pomoči - zamudne obresti - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka
Okoliščina, da je tožnik delal na črno, bi lahko kazala na to, da izbris iz stalnega prebivalstva v tožnikovem primeru ni bil vzrok za to, da tožnik ni dobil redne zaposlitve, le, če bi tožnik delal na črno tudi že pred izbrisom. Ker to ni izkazano, navedena okoliščina v povezavi z dejstvom, da je bil pred izbrisom vrsto let redno zaposlen, dokazuje kvečjemu nasprotno, torej, da je imel tožnik prav zaradi izbrisa težave z redno zaposlitvijo in je posledično delal na črno.
Sodišče prve stopnje je ob upoštevanju, da ZPŠOIRSP niti v 13. členu, ki določa način in roke izplačila denarne odškodnine, niti v drugih členih ne ureja določitve začetka teka zakonskih zamudnih obresti, ter določbe 11. člena navedenega zakona, ki določa, da se za odločanje o denarni odškodnini zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja, če ta zakon ne določa drugače, glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti pravilno uporabilo splošne določbe obligacijskega prava (ZOR), v skladu s katerimi zamudne obresti od denarne terjatve za nepremoženjsko škodo pripadajo oškodovancu od nastanka zamude dalje. Do zamude pa pride, ko oškodovanec povzročitelja škode opomni na plačilo (drugi odstavek 324. člena ZOR). Skladno s tem je zamuda toženke nastopila z dnem vložitve tožbe (tožnik namreč ni dokazal, da bi jo opomnil že kdaj prej).
V konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
pritožba dolžnika zoper sklep o začetku stečajnega postopka - prisilna poravnava - učinek za terjatve ločitvenih upnikov - predhodni stečajni postopek - načrt finančnega prestrukturiranja - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - aktivna legitimacija upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zamuda s plačilom obveznosti do ločitvenih upnikov - zapadlost terjatve - jezikovna razlaga zakonskih določb - namenska razlaga zakonske določbe - prepozna zahteva za izločitev sodnika - pristranskost sodnika - zloraba pravic - zavlačevanje postopka - dokaz v informativne namene
Pri razlagi domneve insolventnosti in s tem povezane aktivne legitimacije upnika je treba izhajati iz jezikovne razlage ZFPPIPP in iz namena prisilne poravnave. To pomeni, da mora dolžnik kot predlagatelj prisilne poravnave v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideti takšne ukrepe, ki bodo ob njihovem izvajanju zagotovili, da s potrditvijo prisilne poravnave dolžnik znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben, torej sposoben poravnavati vse svoje obveznosti iz prisilne poravnave, ki zapadejo (145. člen ZFPPIPP).
ZDR-1 člen 36, 36/1, 84, 84/2, 87, 87/2, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2 114, 114/1, 116, 116/1.. KZ-1 člen 211.. ZDD-1 člen 12.. ZPPreb člen 18, 18/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje goljufije - prevoz na delo in z dela - povrnitev stroškov prevoza - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec - invalidnost
Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da pri ugotovljenem ravnanju niso podani znaki kaznivega dejanja goljufije iz prvega odstavka 211. člena KZ-1. To kaznivo dejanje stori, kdor, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Tožnik je s tem, ko ni sporočil spremembe bivališča, toženko pustil v zmoti, da se na delo vozi z določenega naslova, kar ni bilo res. Zaradi tega mu je toženka plačevala stroške prevoza na delo in z dela v neznižani višini, s tem ji je nastala škoda, tožnik pa je pridobil protipravno premoženjsko korist. Tožnik je ravnal z obarvanim naklepom, njegovo ravnanje je bilo usmerjeno v pridobitev protipravne premoženjske koristi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela
Tožnik je imel v 4. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorjeno, da se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca na območju Republike Slovenije, do katerih skupna pot na delo in z dela od prebivališča delavca z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne traja dlje kot tri ure (prvi odstavek); da bo delavec delo opravljal praviloma v eni organizacijski enoti (drugi odstavek) in da lahko delodajalec delavca kadarkoli v času veljavnosti te pogodbe napoti na delo v katerokoli drugo organizacijsko enoto v skladu s prvim odstavkom, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati to pogodbo (tretji odstavek). Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku glede na določila njegove pogodbe o zaposlitvi ne bi bil utemeljen, če bi ob odpovedi obstajala potreba po opravljanju njegovega dela (tj. dela na delovnem mestu vodje kateregakoli oddelka) v kakšni drugi organizacijski enoti, v kateri bi tožnik glede na prvi odstavek 4. člena pogodbe lahko opravljal delo.
Višje sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je bil cilj tožbe doseči poplačilo judikatne terjatve in tega je tožeča stranka dosegla tako, da ji jo je toženka prostovoljno plačala (tožnici je nakazala ustrezna denarna zneska). Pritožbena navedba, da je tožeča stranka do poplačila prišla z izvršbo, je, prvič, dokazno nepodprta (pritožnica za te trditve ne predloži nobenega dokaza), drugič, prepozna (prvi odstavek 337. člena ZPP), in tretjič, v nasprotju z dokaznimi listinami tožeče stranke, priloženimi umiku tožbe in zahtevi za povrnitev stroškov (iz pregleda prometa (priloga A 31) in elektronske korespondence (priloga A 33) izhaja, da je nakazili opravila prav toženka).
ZUJIK člen 83, 85, 85/1, 85/2, 85/3, 85/5, 86.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 12.
samozaposleni v kulturi - dohodkovni cenzus - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni
Pravico do plačila prispevkov za socialno varnost določa 83. člen ZUJIK. Po navedeni določbi lahko samozaposleni zaprosijo za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje od najnižje zavarovalne osnove za samozaposlene za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna, če njihovo delo pomeni izjemen kulturni prispevek v zadnjih petih letih, ali gre za poklice ali dejavnosti, ki jih je potrebno zaradi kadrovskih potreb v kulturi posebej podpirati (deficitarni poklic), če delo v zadnjih petih letih pomeni prispevek v razvoju področja, ki ga poklic zajema. Poleg pogojev iz 83. člena ZUJIK, zakon določa še dohodkovni cenzus za plačilo prispevkov iz sredstev državnega proračuna.
ZIZ člen 53, 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2-3, 272/3.
začasno zavarovanje - unovčenje bančne garancije - zavarovanje nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - naknadno predložen dokaz - verjetnost obstoja oziroma nastanka terjatve - neznatna dolžnikova škoda
53. člen ZIZ sicer res določa, da mora v ugovoru dolžnik navesti dejstva in predložiti dokaze, in da je prva dolžnica dokaz (ponudba na prilogi B23-24) predložila po izteku roka za ugovor, vendar je že bilo zavzeto stališče, da če dolžnik ne more priložiti listin in navede, zakaj jih ne more predložiti, je ugovor obrazložen.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 396.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba dolžnika
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.
URS člen 14, 14/2, 22, 23. ZPP člen 111, 111/4, 116, 142, 142/4.
fikcija vročitve nastopi v soboto - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja
Naziranju dolžnice, da je možno nastop fikcije vročitve prilagajati okoliščinam posameznega primera (v danem primeru nepravilnosti pri vročanju in kratkemu roku za vložitev pravnega sredstva), sodišče druge stopnje ne more slediti, saj bi takšna razlaga pomenila neenakopravno obravnavanje strank (drugi odstavek 14. člena Ustave RS). V kolikor bi posebne okoliščine posameznega primera povzročile, da bi dolžnik iz upravičenega vzroka zamudil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, vročen s fikcijo vročitve iz 142. člena ZPP, mu je na voljo vrnitev v prejšnje stanje (116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
postopek za ureditev meje - sodna ureditev meje - predlog za preložitev naroka - kriterij močnejše pravice - stroški nepravdnega postopka - stroškovno breme
Meja, ugotovljena s pravnomočno odločbo v sodnem postopku, je dokončna, kar pomeni, da se o njej ne more več voditi ne upravni ne (nov) sodni postopek za ureditev meje. Dokončna meja je v interesu vseh lastnikov parcel, ki se jih meja dotika, zato je nepravilno stališče, da bi morali stroški, povezani z ureditvijo severne meje, bremeniti zgolj predlagatelja.