CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030943
ZPP člen 8, 77, 254. OZ člen 15, 86.
sporazum - obstoj obveznosti - pripoznava dolga - notarski zapis - sklenitev notarskega zapisa - izjava volje - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - nerazsodnost - ničnost - izvedensko mnenje - izvedenec psihiatrične stroke - izvedena priča - dokazna ocena - dokazovanje z izvedencem - razlogi za postavitev novega izvedenca
Dejstvo, da je (bilo) tožnikovo stanje v obdobju podpisovanja spornih sporazumov mogoče opredeliti kot depresijo, še ne pomeni nesposobnosti za razumevanje njegovih dejanj oziroma konkretno za sklepanje pravnih poslov. Tožnikovo ravnanje je sicer mogoče označiti kot lahkomiselno in neodgovorno, a je bilo še vedno zavestno in voljno oziroma hoteno. Čeprav se očitno širših posledic podpisa sporazuma o ugotovitvi obstoja in plačilu obveznosti ni zavedal ali pa se jih lahkomiselno ni hotel zavedati, ni moč govoriti o njegovi nerazsodnosti, kar posledično pomeni, da zahtevek na ugotovitev ničnosti spornih sporazumov ni utemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00034261
OZ člen 417, 417/1, 419, 419/1, 419/2, 963, 963/1. ZPotK-1 člen 20, 20/5.
pogodba o izrednem limitu - izvirnost podpisa - pravilnost vročitve - obveznost obveščanja - veljavnost zavarovalne pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - cesijska pogodba - prehod terjatve na novega upnika - obvestitev dolžnika
Položaj odgovorne osebe, ki je povzročila škodo, ne sme biti odvisen od tega, ali je oškodovanec sklenil zavarovalno pogodbo ali ne, to je zanj res inter alios acta. Zato je v zavarovalnem pravu uveljavljena (zakonita) subrogacija. Zavarovalnica z izplačilom zavarovalnine vstopi v pravice svojega zavarovanca proti odgovorni osebi (povzročitelju škode).
stvarna pristojnost - socialno sodišče - odškodninska odgovornost države
Socialno sodišče je po 2. odst. 7. člena ZDSS-1 stvarno pristojno za sojenje o odškodninskih terjatvah med drugim le, ko nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zavarovancu povzroči škodo v zvezi z zavarovalnim razmerjem ali v zvezi z uveljavljanjem pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZEPDSV člen 6, 7, 7/1, 12, 18, 19, 19/1, 19/2.. ZDR-1 člen 79, 79/2, 79/3, 79/4, 144, 144/2, 200, 200/4.
nadurno delo - odpravnina - denarna terjatev - sodno varstvo - evidenca - delovni čas
Za toženko kot delodajalca je veljala obveznost voditi evidenco delovnega časa za svoje delavce (prvi odstavek 7. člena ZEPDSV v zvezi s točko c 6. člena tega zakona, 3. alineja 12. člena ZEPDSV, 18. člen ZEPDSV), pri čemer je določeno, da se dokumenti s podatki o delavcu, za katerega se preneha voditi evidenca o izrabi delovnega časa (z dnem, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi, prvi odstavek 19. člena ZEPDSV), hranijo kot listina trajne vrednosti (drugi odstavek 19. člena ZEPDSV). Toženka je bila torej dolžna evidenco delovnega časa tožnika hraniti, njene pritožbene navedbe, češ da utemeljeno ni pričakovala, da bo kateri izmed delavcev s tožbo zahteval plačilo iz naslova plače, pa niso upoštevne.
Izostanek izrecne pisne (formalne) odredbe, ki je sicer predvidena v drugem odstavku 144. člena ZDR-1, ne vpliva na utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova nadurnega dela, saj je bilo delo v urah, za katere zahteva plačilo, opravljeno zaradi zahtev dela oziroma delodajalca, toženka pa je bila s takšnim delom seznanjena.
ZPP člen 343, 343/4, 346, 346/1. ZFPPIPP člen 376, 376/1, 396.
postopek osebnega stečaja - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba dolžnika
Z izpodbijanim sklepom sodišče prve stopnje ni odločalo o morebitnih terjatvah upnikov in dolžniku naložilo njihovo plačilo tako, da bi pravnomočni sklep o končanju predstavljal izvršilni naslov (396. člen ZFPPIPP). Zoper tak sklep dolžnik v postopku osebnega stečaja ne more imeti pravnega interesa za pritožbo, saj ob opisanem dejanskem stanju ne more doseči ugodnejše koristi kot je ta iz izpodbijanega sklepa.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kraj opravljanja dela
Tožnik je imel v 4. členu pogodbe o zaposlitvi dogovorjeno, da se kot kraj opravljanja dela štejejo vse organizacijske enote delodajalca na območju Republike Slovenije, do katerih skupna pot na delo in z dela od prebivališča delavca z razpoložljivimi prevoznimi sredstvi ne traja dlje kot tri ure (prvi odstavek); da bo delavec delo opravljal praviloma v eni organizacijski enoti (drugi odstavek) in da lahko delodajalec delavca kadarkoli v času veljavnosti te pogodbe napoti na delo v katerokoli drugo organizacijsko enoto v skladu s prvim odstavkom, ne da bi bilo treba zaradi tega spreminjati to pogodbo (tretji odstavek). Poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku glede na določila njegove pogodbe o zaposlitvi ne bi bil utemeljen, če bi ob odpovedi obstajala potreba po opravljanju njegovega dela (tj. dela na delovnem mestu vodje kateregakoli oddelka) v kakšni drugi organizacijski enoti, v kateri bi tožnik glede na prvi odstavek 4. člena pogodbe lahko opravljal delo.
Sodna praksa glede priznavanja stroškov odgovora na pritožbo ni enotna, vendar v novejšem času prevladuje sodna praksa, ki stroške za odgovor na pritožbo praviloma priznava kot potrebne, saj je v nasprotnem primeru poseženo v načelo kontradiktornosti.
Sodišče je napačno stroške odgovora na pritožbo odmerilo po prvem odstavku tar. št. 21 OT, namesto da bi pravilno priznalo nagrado za odgovor na pritožbo zoper procesni sklep, torej v skladu z drugim odstavkom tar. št. 21 OT.
pravosodni policist - večja izpostavljenost - intervencija - dejavnost s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost delodajalca
Vsako delo pravosodnih policistov (tudi če gre za intervencijo) samo po sebi ni nevarno. Že ob sami intervenciji so sicer pravosodni policisti izpostavljeni določenemu tveganju (za nastanek škode), vendar to glede na njihovo posebno izurjenost ni neobičajno. Lahko pa delo postane nevarno v določenih posebnih okoliščinah, zaradi katerih je sicer za pravosodnega policista običajno tvegana dejavnost postane nevarna.
Toženka s tožnico ni sklenila posojilne pogodbe, temveč je tožnica z izročitvijo določenega denarnega zneska toženki izpolnila svojo obveznost, ki jo je na podlagi dogovora imela do toženkinega zunajzakonskega partnerja.
Kljub temu, da toženki podrobnosti dogovora med tožnico in njenim partnerjem niso bile poznane, je toženka s prevzemom denarja zanj in z zapisom sporne izjave priznala obstoj tožničine terjatve do toženkinega partnerja in se hkrati (poleg njega) zavezala k njeni izpolnitvi. Ker pa je bil med tožnico in njenim partnerjem v ozadju dogovor, po katerem izročeni znesek predstavlja nagrado oziroma provizijo za njegovo posredovanje pri nakupu stanovanja za tožnico, tudi toženkina zaveza vrnitve denarja po uspešno realiziranem poslu ne obstoji (več).
zapuščinska obravnava - neopravljena zapuščinska obravnava - obstoj zapuščine - nepremično premoženje
Ker je dedinja v pritožbi zahtevala opravo zapuščinske obravnave in prerekala ugotovitve sodišča prve stopnje, da aktivnega premoženja po zapustniku ni, ter podala trditve in predložila dokaze o obstoječem premoženju, bi sodišče prve stopnje, glede na to, da njenih trditev druga dedinja z odgovorom na pritožbo ni prerekala, lahko že samo preklicalo izpodbijani sklep in opravilo zapuščinsko obravnavo.
zastaranje kazenskega pregona - zadržanje zastaranja - nedosegljivost obdolženega - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - bolezen obdolženca
Čeprav so možni primeri, ko obdolženi ne bo dosegljiv sodišču zaradi nekega trenutnega razloga (neopravičen izostanek s procesnega dejanja, opravičljiva zadržanost ipd.), so ti po analogiji z begom in skrivanjem iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-262/2010 z dne 23. 6. 2011 praviloma trajnejše narave in po vrsti takšni, da sodišču onemogočajo, da bi pri vseh zakonsko dovoljenih ukrepih za učinkovito izvedbo kazenskega postopka, posamezno procesno dejanje opravilo.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - preživljanje otroka - določitev preživnine za mladoletnega otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - materialne zmožnosti zavezanca - spremenjene okoliščine - znižanje preživnine - kreditna obveznost - odplačevanje kredita
Spremenjene okoliščine morajo biti bistvene oziroma na strani preživninskih zavezancev ali preživninskih upravičencev posebej kvalificirane kot takšne, ki odločilno vplivajo na materialne zmožnosti preživninskih zavezancev ali na obseg preživninski potreb preživninskih upravičencev. V prvi fazi sodišče ugotavlja, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki so bistvene, kot jih navaja tožeča stranka, če teh ne ugotovi, tožbeni zahtevek zavrne.
Kreditna obveznost tožnika v zvezi s stanovanjskim kreditom se je povečala, ker je tožnik izplačal zakoniti zastopnici vrednost njenega solastniškega deleža na stanovanju in s tem postal izključni lastnik stanovanja. Že iz teh razlogov kreditne obveznosti ni moč upoštevati pri zmanjšanju tožnikove preživninske obveznosti, s tem, da tudi sodna praksa kreditne obveznosti preživninskega zavezanca ne upošteva pri presoji njegovih preživninskih zmožnosti.
postopek zaradi insolventnosti - elektronsko poslovanje - elektronsko vročanje - vlaganje vlog v elektronski obliki - vloga poslana po pošti - ustavnost zakonske ureditve
Za pooblaščence je v 123.a členu ZFPPIPP izrecno predpisano elektronsko poslovanje.
Vsebina izjave (da je vtoževane zneske štela za darilo) se namreč ne določa po tem, kaj je stranka, ki je voljo izjavila, intimno želela, ampak se presoja po objektivnih merilih.
stečajni postopek - unovčenje premoženja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - pritožba zoper sklep o prodaji - ločitvena pravica - izločitvena pravica - razrešitev stečajnega upravitelja
Nepremičnina, ki je predmet prodaje, je po zatrjevanju pritožnika predmet ločitvene pravice. Če pritožnikove navedbe držijo, predstavlja posebno stečajno maso. To premoženje je potrebno voditi in upravljati ločeno od premoženja, ki spada v splošno stečajno maso, in premoženja, ki spada v druge posebne stečajne mase. Ločitvena pravica pa ne preprečuje unovčenja premoženja, ki je predmet te ločitvene pravice, pač pa ima ločitveni upnik zgolj prednostno poplačilno upravičenje na denarnem dobroimetju, doseženem z unovčenjem tega premoženja. Ločitveni upnik ne more preprečiti prodaje predmetne nepremičnine.
Pritožba trdi, da v zamudni sodbi tožeči stranki ne bi smeli priznati zahtevano priposestvovanje stvarne služnosti vožnje in hoje po opisani poti, ker je dejansko ta pot drugje. Ker gre za nedovoljeni pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno sodišče teh navedb ni moglo upoštevati (drugi odstavek 338. člena ZPP).
avtomobilsko kasko zavarovanje - nadstandardna storitev - splošni pogoji zavarovalne pogodbe - zavarovalni primer - zavarovanje več nevarnosti - skrajna sila - obseg zavarovalnega kritja
Sodišče prve stopnje torej zatrjevanemu ravnanju v skrajni sili ni sledilo, pravilno pa se tudi sicer ni ukvarjalo s presojo po določbi splošnih pogojev o skrajni sili. Čeprav je med drugimi zavarovana nevarnost ravnanje v skrajni sili, toženka tudi v primeru ugotovljenega tožnikovega ravnanja v skrajni sili ne more odgovarjati za škodo zaradi tovora, katere vzrok je v neustrezno pripetem tovoru in ne v trčenju, prevrnitvi, zdrsu ali padcu vozila.
odstop terjatve (cesija) - odstop terjatve v zavarovanje - izpolnitev v korist prevzemnika terjatve - prepovedan prenos terjatve - zapadlost terjatve - nekonkretizirane trditve
Glede vodstvenih kontrol sodišče prve stopnje ni trdilo, da bi bile te nepotrebne. Poudarilo pa je (in le to je pomembno za odločitev), da je tožena stranka zahtevke Z. že pregledala in jo obvestila o upravičenem znesku ter datumih plačila. Res na predloženih dokumentih ni podpisa vodstva Agencije. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo stališče tožene stranke, da naj bi bilo to pomembno v zvezi z obstojem terjatve. Tožena stranka namreč v ničemer ni navajala, da naj bi bilo s priznanimi zneski karkoli narobe, podpis naj bi ji preprečevali le izdani predhodni odredbi. Predhodni odredbi v ničemer nista prepovedovali Agenciji podpisa navedenih dokumentov (gre za rekapitulacijo izplačil), v katerih je navedeno, kolikšna izplačila na podlagi zahtevkov Z. Agencija priznava. Predhodni odredbi sta le prepovedali izplačilo Z. in rubež te terjatve v korist upnikov iz predhodnih odredb. Ob odsotnosti kakršnihkoli navedb, zakaj naj zneski, ki jih je Agencija v teh dokumentih že priznala kot pravilne, ne bi bili pravilni, so tako pravilni zaključki sodišča prve stopnje glede obstoja odstopljene terjatve.
OZ člen 154, 154/1, 154/2. ZPrCP člen 43, 45, 45/1, 56.
prometna nesreča - nenadna vzvratna vožnja - prednostna cesta - nevarna situacija - kršitev pravila o prednosti na cesti - vožnja pod vplivom alkohola - izvedenec cestnoprometne stroke - pravnorelevantna vzročna zveza - deljena odgovornost - premoženjska in nepremoženjska škoda - vmesna sodba - krivdno načelo
Tožnik je namreč z vozilom zapeljal vzvratno s stranske ceste na prednostno cesto, kar je prepovedano (43. člen ZPrCP), prav tako pa pri vključevanju v promet na prednostno cesto ni pustil mimo vseh vozil, ki vozijo po prometnem pasu, na katerega se je vključeval (56. člen ZPrCP). Tožnik je torej odvzel prednost zavarovanki toženke in s tem povzročil nevarno situacijo, ki bi jo zavarovanka toženke, za katero tožnik ni uspel dokazati, da je vozila z neprilagojeno hitrostjo oziroma v nasprotju s prvim odstavkom 45. člena ZPrCP, zmogla preprečiti v kolikor ne bi vozila pod vplivom alkohola. Pri tem pa ni pomembno za katero kršitev, ki pomeni storitev prekrška, ZPrCP predpisuje strožje sankcije, ampak je pomembno dejstvo, katera kršitev je bila odločilna za nastanek posledice (prometne nesreče).
oprostitev plačila sodne takse - materialni položaj - presoja vseh okoliščin
Sodišče druge stopnje tako ugotavlja, da so se premoženjske okoliščine pri tožnici po končanem postopku pred sodiščem prve stopnje spremenile, in sicer glede na navedbe pooblaščenke tožnice, slednja več nima prebivališča, saj je stanovanjska hiša, kjer je prebivala porušena in je praktično brezdomka, ob tem se je porušilo njeno psihično zdravje in je pooblaščenki nedosegljiva. To pa so okoliščine, na podlagi katerih sodišče druge stopnje zaključuje, da so takšne, da opravičujejo odločitev sodišča druge stopnje, ki je tožnico oprostilo plačila sodne takse za pritožbo, saj bi sicer bilo ogroženo njeno preživljanje.