ZTLR člen 28, 72, 72/2. SPZ člen 43. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - primarni in podredni tožbeni zahtevek - dedovanje - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - posest nepremičnine - gozdovi - sečnja in spravilo gozdnega drevja - priposestvovalna doba - dobroverna posest - neznani dediči
Po ugotovitvah, da tožnik ni izkazal, kdaj je nastopila njegova dobroverna posest in potrebne priposestvovalne dobe, ter da so sporne nepremičnine od leta 1995 naprej v posesti toženca, ki je na podlagi pravnomočne sodne odločbe o pridobitvi lastninske pravice s priposestvovanjem tudi vknjižen kot lastnik vtoževanih nepremičnin v zemljiški knjigi, je sodišče pravilno presodilo, da niso izpolnjeni pogoji za priposestvovanje tožnika niti za izbris vknjižene lastninske pravice pri spornih nepremičninah v korist toženca.
Predpostavke za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem so v skladu z 28. členom ZTLR, na katerega se je oprlo sodišče prve stopnje, kot tudi po prej veljavnih določilih ODZ in zdaj veljavnem zakonu dobra vera oziroma dobroverna lastniška posest in pretek potrebne priposestvovalne dobe (časa). Po drugem odstavku 72. člena ZTLR je bila posest dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Do pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem lahko vodi le navzven vidna posest, ki vzbuja videz, da je posestnik tudi lastnik stvari. V gozdovih je nanjo mogoče sklepati zlasti po izvajanju sečnje in spravilu lesa.
odškodninska odgovornost člana nadzornega sveta - vzročna zveza - ravnanje v nasprotju z dolžno skrbnostjo - dokazno breme tožnika - informativni dokaz
Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem v ponovnem sojenju ugotovilo, da obravnavani primer odstopa od siceršnjega pravila, da nakup 10 % poslovnega deleža ne zagotavlja sinergijskih učinkov. Pri tem je izhajalo iz dejstev, da je šlo za projekt v skladu z razvojno strategijo L., ki je predstavljal nadgradnjo obstoječega poslovnega sodelovanja, da je prodajalec pristal na to, da L. imenuje enega člana tričlanske Uprave družbe in enega člana petčlanskega Nadzornega sveta. Sodišče je sledilo izpovedim prič, da bi holding T.T. z ustreznim strateškim načrtom, ki bi ga zastavil za daljše obdobje, lahko pomembno vplival na to, da bi se določene blagovne skupine pretovarjale preko koprskega pristanišča. Do tega bi prišlo s tvornim in aktivnim sodelovanjem v organih holdinga. V poslovnem svetu navsezadnje ni pričakovati, da bi hčerinska podjetja, četudi v začetku niso bila vključena v ta posel, delovala v nasprotju s skupnim interesom. Ob upoštevanju pravil o dokaznem bremenu se pritožbeno sodišče strinja s sodiščem prve stopnje, da tožeča stranka ni uspela dokazati svojih trditev, da v konkretnem primeru ni bilo mogoče pričakovati sinergij.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00031990
Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5. OZ člen 121, 132.
varstvo potrošnikov - stvarne napake - plovilo - nemožnost uporabe - povrnitev nepremoženjske škode - izguba užitka počitnic - duševne bolečine zaradi izgubljenega užitka počitnic ali dopusta - zavarovalna pogodba - predmet zavarovanja - zavarovanje civilne odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - odgovornost proizvajalca stvari z napako (producentska odgovornost) - zavarovalno kritje - povrnitev premoženjske škode - pravno priznana škoda - višina odškodnine - stroški najema - amortizacija - izvedensko mnenje - pravica do izjave v postopku
Kot izhaja iz 1. člena Splošnih pogojev, in kar povzema v pritožbi tudi tožnik, toženka jamči za nastale telesne poškodbe, obolenje ali smrt osebe (poškodovanje oseb) ter uničenje, poškodbo ali izginitev stvari (poškodovanje stvari). Zmotna pa je razlaga tožnika, da čeprav nepremoženjska škoda iz naslova duševnih bolečin ni izrecno določena, da je ob upoštevanju vsebine pogojev ni moč izvzeti. Nasprotno, iz Splošnih pogojev izhaja, da nepremoženjska škoda iz naslova duševnih bolečin ni bila predmet zavarovalne pogodbe, zato je že iz tega razloga zahtevek zoper toženko (zavarovalnico) neutemeljen.
Ob prej ugotovljenih procesnih dejstvih, da je bil obdolženec pravilno poučen o tem, da v primeru, da ne bo podal pisnega zagovora oziroma zahteval svojega zaslišanja in da mora do konca postopka pred sodiščem prve stopnje navesti vsa dejstva in okoliščine v svojo korist, sicer jih kasneje v postopku več ne bo mogel uveljavljati, je pritožba s takimi navedbami prekludirana. Pri uveljavljanju zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov mora namreč pritožnik za verjetno izkazati, da brez svoje krivde teh dejstev in dokazov ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji, česar pa pritožba ob predložitvi izjave, ki jo je podpisal N. C. 17. 10. 2019 ni izkazala, zato je s takim, prvič v pritožbenem postopku predloženim dokazom prekludirana, zaradi česar pritožbi tudi ni priznati uspeha pri uveljavljanju pritožbenega razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, sodišče prve stopnje pa je postopalo pravilno, ko je svojo odločitev vezalo na dejanske ugotovitve v obdolžilnem predlogu, katerim obdolženec tekom postopka nikoli ni nasprotoval, čeprav je bil k temu pravilno pozvan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00031068
ZFPPIPP člen 305, 310.. ZIZ člen 254.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev obstoja prerekane ločitvene pravice - sporazum o zavarovanju terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi
Ne gre za primer, ko nepremičnina ne bi bila vpisana v zemljiški knjigi in posledično za ustanovitev zastavne pravice ni mogoče uporabiti postopka, kot ga določa 254. člen ZIZ.
komunalne storitve - plačevanje komunalnih odpadkov - plačilo obveznosti - izvajanje gospodarske javne službe - odvoz komunalnih odpadkov - pristojnosti občine - določitev cene - cena komunalnih storitev - materialnopravna podlaga terjatve - uredba - splošni akt občine - občinski odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki - zabojnik - ugovor zastaranja terjatve - enoletni zastaralni rok
Po 355. členu OZ terjatve, kamor sodi tudi konkretna, zastarajo v enem letu, zastaralni rok pa začne teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo. Ob upoštevanju te določbe je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da terjatve po računih, ki so bili izdani od decembra 2016 dalje, niso zastarale. Ker so vse navedene terjatve zapadle v plačilo šele v letu 2017 in kasneje, je zastaralni rok za terjatev po prvem od navedenih računov, začel teči šele 1. 1. 2018 in se do vložitve izvršilnega predloga še ni iztekel.
Stališče toženca, da tožnikovih storitev zbiranja, obdelave in odlaganja komunalnih odpadkov ni dolžan (v celoti) plačati, je zmotno. Kot je (pravilno) pojasnilo že sodišče prve stopnje, dejstvo, da je količina odpadkov, ki jih toženec odda, manjša kot obračunana količina, ni relevantno. Tožnik namreč to storitev obračunava skladno z Odlokom in sicer glede na prostornino zabojnika in število odvozov. Zabojnik, ki je upoštevan pri konkretnem obračunu, je najmanjši možen in ustreza številu oseb, ki živijo skupaj s tožencem. Tudi dejstvo, da toženec zabojnika ne poseduje, na presojo utemeljenosti zahtevka ne vpliva. Zabojnik si je namreč toženec dolžan sam priskrbeti, na to njegovo obveznost pa zamenjava skupinskih z individualnimi zabojniki nima nobenega vpliva.
ZIZ člen 17, 20a, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5, 74. ZN člen 4, 23.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugotovitev ničnosti notarskega zapisa - ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - ugovor ničnosti - odlog izvršbe - sodba SEU
V okviru odločitve o ugovoru se sodišče do dolžničinih navedb ni opredeljevalo iz razloga, ker dolžnica v tem delu ugovora ni uveljavljala pravno pomembnih ugovornih razlogov. V tem delu odločbe sodišče prve stopnje pravilno ni opravilo preizkusa skladnosti izvršilnega naslova s prisilnimi predpisi in moralo ter ni bilo dolžno opraviti presoje prava EU glede vprašanja, ali gre za nedopusten pogodbeni pogoj. Navedeno presojo je sodišče prve stopnje opravilo v okviru odločitve o odlogu izvršbe, ki jo je sprejelo po uradni dolžnosti.
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/3, 19/4, 20, 20/1, 20/2, 24, 35, 35/1. SPZ člen 24, 24/1, 24/2.
etažna lastnina - lastninska pravica na posameznem delu zgradbe - zakonske domneve - dejanska razlastitev - ponovno odločanje - dobroverni posestnik - neposredna posest - posredna posest - dejanska posest
Zaradi pomena, ki ga imata zemljiška knjiga in usklajenost zemljiškega katastra ter zemljiške knjige z dejanskim in pravnim stanjem za zagotovitev pravne varnosti prometa z nepremičninami in udeležencev na nepremičninskem trgu, je zakonodajalec ocenil, da je treba zagotoviti čimprejšnjo ureditev doslej neurejenih etažno-lastninskih razmerij. Zato je bil uzakonjen ZVEtL-1, ki je interventni zakon. V skladu z namenom, da osebam, ki s pravnim naslovom izkazujejo upravičenje do pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe, omogoči vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, čeprav niso izpolnjeni pogoji, ki jih za vpis lastninske pravice na posameznem delu določa zakon, ki ureja zemljiško knjigo, zakon olajšuje postopek tako, da sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev iz ZVEtL-1, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa (18. člen ZVEtL-1). Med udeleženci postopka sodišče spornih dejstev v postopku ne rešuje niti postopka ne prekinja, temveč odloči v skladu z dokaznimi pravili in domnevami iz ZVEtL-1, če se te ne nanašajo na sporna vprašanja, pa v korist tistega udeleženca, katerega pravico šteje za bolj verjetno (24. člen ZVEtL-1).
gospodarski spor majhne vrednosti - nesklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - konkretiziranost trditev
Upoštevajoč povzetek ugotovitev sodišča prve stopnje, ki temelji na dokazani trditveni podlagi tožnice, je neutemeljeno ne le pritožbeno stališče, da tožnica v zvezi z vtoževanimi terjatvami praktično ni podala trditvene podlage, ampak tudi očitek, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu. V dopolnitvi tožbe je namreč tožnica zadostno konkretizirala vsakega od preostalih treh računov. Utemeljenosti terjatev iz vsakega računa pa je toženka v prvi pripravljalni vlogi z dne 22. 1. 2019 zgolj pavšalno ugovarjala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031549
SPZ člen 19. ZVEtL-1 člen 30, 30/5, 35, 35/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - arkadni hodnik - možnost dostopa do prostorov - služnost hoje - izvedena pravica - ugotovitev dejanskega stanja - odločanje na podlagi dokaznega standarda verjetnosti - ogled na kraju samem - neizvedba dokaza
V postopku po ZVETL-1 sodišče odloča na podlagi verjetnosti kot znižanega standarda materialne resnice, dejansko stanje pa je bilo dobro razvidno že iz fotografije in skice predlagateljice, zato ogled na kraju samem ni bil potreben.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 5, 49.
pravica do izjave v postopku - dopolnitev izvedenskega mnenja - sklep o določitvi izvedenca - potni stroški
Pravica do polne izjasnitve v postopku pomeni, da se mora stranki dopustiti, da navede vsa dejstva, s katerimi utemeljuje svoj zahtevek oziroma mu nasprotuje, ob upoštevanju procesnih prekluzij, in omogočiti, da se izvedejo vsi dokazi, s katerimi ta dejstva dokazuje, pri tem pa se morajo dokazi izvesti tako, da bodo z njimi razjasnjena vsa odločilna dejstva za presojo v sporni zadevi. Če dopuščeni in izvedeni dokaz pušča dvom glede obstoja določenih in za presojo odločilnih dejstev, ta dvom pa je mogoče odpraviti z dopolnitvijo istega dokaza, stranka pa to pravilno predlaga in obrazloži, potem je potrebno takšnemu predlogu ugoditi, sicer se stranko prikrajša v pravici do polne izjasnitve.
Pritožba nima prav, da je sklep sodišča o določitvi izvedenca šteti kot nalog za službeno pot in da ima zato pravico do povrnitve kilometrine v višini, kot velja za službeno potovanje z lastnim avtomobilom. Takšna razlaga ni mogoča, ker izvedenec ni javni uslužbenec, do višje kilometrine pa bi bil izvedenec upravičen le, če bi tako določal Pravilnik o sodnih izvedencih ali Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, pa tega ne določata.
določitev preživnine - ocena potreb - potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - zmožnosti staršev - otroški dodatek - dodaten dohodek - razporeditev preživninskega bremena - okoliščine konkretnega primera - relevantno obdobje - dogovor o načinu plačevanja
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo potrebe otrok in ugotovilo preživninske zmožnosti staršev.
Zavrnitev zahtevka je po presoji pritožbenega sodišča pravilna le za obdobje od vložitve tožbe do konca maja 2019, ko je bila končana glavna obravnava, saj se na ta dan odloča o določitvi preživnine, in ne ob izdaji sodbe, ki je bila kasneje.
Toženec je dajal tožnici 300 EUR preživnine in plačeval polovico položnic/stroškov vse od vložitve tožbe, kar je mesečno znašalo preko 500 EUR. Glede na takšne okoliščine, ki kažejo, da je toženec izpolnil v tem obdobju svojo preživninsko obveznost do otrok, je materialnopravno pravilna zavrnitev zahtevka za plačilo obveznosti za to obdobje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VSL00031202
OZ člen 6, 83, 147, 147/1. ZZDej člen 21. ZPKrv-1 člen 3, 3-14, 19, 34. Pravilnik o strokovno medicinskih pogojih za odvzem krvi (2007) člen 6. ZPacP člen 2.
strokovna (medicinska) napaka - odškodninska odgovornost - odgovornost delodajalca - odgovornost zdravstvenega zavoda (bolnišnice) odgovornost za ravnanje delavcev - zdravstvena dejavnost - krvodajalstvo - odvzem krvi - pojasnilna dolžnost - obseg pojasnilne dolžnosti - opustitev pojasnilne dolžnosti - opustitev profesionalne skrbnosti - poškodba živca - zavarovalno kritje - zavarovanje odgovornosti - razlaga pogodbe - solidarna odgovornost - odmera odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - tuja nega in pomoč - primarni in sekundarni strah
Poškodba živca je posledica zapleta po odvzemu krvi na krvodajalski akciji. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena. Celo pri diagnostičnih posegih, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem oziroma nimajo terapevtske vrednosti, morajo biti pojasnila tveganj obširnejša. Ta izhodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri presoji ustreznosti danega pojasnila v obravnavani zadevi in primerno težo dalo okoliščini, da poseg ni bil ne terapevtski ne diagnostičen in je prinesel korist le tretjim osebam, ki kri potrebujejo, zato bi morala biti krvodajalka podrobno seznanjena s tveganjem zapletov. Hipotetična domneva, da tako majhno tveganje pri razumnem človeku ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg, v primeru krvodajalcev, ni mogoče uporabiti niti se te dolžnosti ni mogoče izogniti z navedbo, da je bila krvodajalka po osnovni izobrazbi medicinska sestra.
Ker krvodajalec zdravstvenih storitev ne potrebuje, ni pacient v smislu 16. točke 2. člena, četudi je preskrba s krvjo in krvnimi pripravki zdravstvena dejavnost na podlagi 21. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.
Prav zaradi posebnega položaja krvodajalcev se od zdravstvenih delavcev pričakuje, da bodo krvodajalce zelo natančno poučili o možnih negativnih posledicah, ne pa da se bodo temu izognili, zato da to ne bi vplivalo na upad krvodajalcev.
Ker je toženec ob izpolnitvi jasno navedel, kaj s tem plačuje, vračunavanje izpolnitve, kot ga predlagata tožnika, ni pravilno (287. člen OZ).
Za zakonske zamudne obresti velja na podlagi prvega odstavka 347. člena OZ in v skladu z ustaljeno sodno prakso krajši triletni zastaralni rok. Zastarane so torej obresti, ki so zapadle v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo tožbe, ne pa tudi zakonske zamudne obresti, ki so zapadle kasneje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - rok za podajo odpovedi
ZDR-1 ne določa roka, v katerem mora delodajalec odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. V četrtem odstavku 125. člena določa le, da mora biti razlog za redno odpoved zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela podan ob poteku poskusne dobe.
ZDR-1 v 125. členu ne določa, da mora delodajalec delavca seznaniti, kako oziroma na kakšen način bo posamezne naloge ocenil in da bi bila tožena stranka dolžna konkretizirati razloge (napake), zaradi katerih bo podala negativno oceno poskusnega dela.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 6/6, 89, 89/1, 89/1-1.. ZPIZ-1 člen 101, 102, 103.. ZPIZ-2 člen 429, 429/3.. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - diskriminacija - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka ni bila dolžna sistemizirati novega delovnega mesta, da bi ohranila tožničino zaposlitev. Tožena stranka je bila dolžna pridobiti mnenje Komisije in preveriti, ali lahko tožnici ponudi opravljanje drugega dela v skladu z njenimi omejitvami iz invalidske odločbe oziroma ali delovno mesto lahko prilagodi tako, da bi bilo za tožnico ustrezno. Navedeno je tožena stranka storila, v postopku pred sodiščem prve stopnje je dokazala, da za tožnico drugega ustreznega dela niti s prilagoditvijo delovnega mesta nima, zlasti zaradi dodatnih omejitev, ugotovljenih s sodbo socialnega sodišča, zato obstaja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici.
Dokazno breme, da ni bila kršena prepoved diskriminacije, je res na delodajalcu (šesti odstavek 6. člena ZDR-1), vendar to breme za delodajalca nastane šele tedaj, ko delavec navede dejstva, ki opravičujejo domnevo kršitve prepovedi diskriminacije. Iz navedene določbe izhaja, da je trditveno breme glede obstoja diskriminacije na delavcu. Ta mora zatrjevati ne samo, da je bil neenako obravnavan, pač pa tudi, da je bil razlog neenake obravnave ena od v zakonu naštetih okoliščin (prvi odstavek 6. člena ZDR-1). Obrnjeno dokazno breme (enako kot glede dokazovanja razloga za podajo odpovedi oziroma zakonitosti odpovedi)1 ne pomeni, da je delavec prost trditvenega bremena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046192
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 22.. ZFPPod člen 3, 13, 13/1, 15, 19, 19/5, 20, 21, 21/1.. ZPP člen 314.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost direktorja d.o.o. - prezadolženost družbe - nujni posli - bilanca stanja - protipravnost ravnanja - solidarna odgovornost - več direktorjev družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme - pravica do poštenega sojenja - delna sodba - sosporništvo - materialno procesno vodstvo
Da je odločitev o izdaji delne sodbe prepuščena sodišču, ki v okviru procesnega vodstva presoja smotrnost predloga stranke za njeno izdajo, lahko pa sodišče tudi samo, tj. brez predloga strank oceni, da je izdaja takšne sodbe smotrna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00030680
OZ člen 131, 147, 148. URS člen 26. ZIKS-1 člen 29, 30. Pravilnik o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (2009) člen 15, 19.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - opustitev dolžnega nadzora v zaporu - nadzor nad zaporniki - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so pravosodni policisti v Zavodu ravnali tako, kot je treba, in posledično pravilno odločilo, da zato tožena stranka tožniku ni dolžna povrniti morebitne škode, ki so mu jo povzročili sojetniki, ko je bil na prestajanju zaporne kazni.
Dokazanost okoliščin, ki bi utemeljevale toženkino odškodninsko obveznost, je dejansko vprašanje, presoja, ali iz teh okoliščin obveznost izhaja, pa je (materialno) pravno vprašanje.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - sporna dejstva - sporna dejstva o obsegu zapuščine - pravica dedičev - pravica tretjega - lastninska pravica tretjega - pravni interes za vložitev tožbe
V konkretnem primeru ima terjatev do zapustnika glede stvarnopravnega zahtevka tretji, to je kupec, ki ni dedič, zaradi česar ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo.