pravni interes za vodenje postopka - ugotovitev obstoja dedne pravice - dedna pravica - dedna pravica izvenzakonskega partnerja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - ekonomska skupnost - posebno premoženje - sporazum o ureditvi premoženjskih razmerij med zakoncema
V Sporazumu sta zunajzakonska partnerja zgolj opredelila premoženje, ki sta ga ustvarila pred pričetkom skupnega življenja in režim upravljanja z njim, kar ni neobičajno oziroma kar jima je omogočal takrat veljavni drugi odstavek 58. člena ZZZDR. To pa ne pomeni, da med njima poleg premoženjskega režima glede njunega posebnega premoženja ni obstaja ekonomska skupnost, v kateri sta zunajzakonska partnerja skrbela za skupne potrebe in stroške, kot je to po presoji pritožbenega sodišča pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030276
OZ člen 86, 108, 111, 193, 285, 285/1. ZPP člen 341. ZFPPIPP člen 212, 214.
odstop od pogodbe - začetek postopka prisilne poravnave - oblikovalna pravica - odstopno upravičenje - enostranska izjava o odstopu od pogodbe - ex tunc učinek - reparacijski zahtevek - ničnost pogodbenega določila - nesorazmernost - prosto urejanje obligacijskih razmerij - pogodbena ureditev razmerja - pogodba kot materialno pravo - obligacija rezultata - izpolnitev nedeljive obveznosti - delna izpolnitev - zmotna uporaba materialnega prava - učinek potrjene prisilne poravnave - terjatve, nastale po začetku postopka prisilne poravnave
Iz tretjega odstavka 9. člena pogodbe jasno izhaja, da je projekt nedeljiva celota, toženec se je zavezal doseči cilje, ki jih je definiral v vlogi za razpis, rezultati projekta pa morajo biti dostopni na trgu najkasneje v roku dveh let po zaključku projekta (13. člen Pogodbe). Na opredelitev predmeta pogodbe, ki je definiran v 3. členu, katerega sestavni del so podatki o stroških, namenu, ciljih, vsebini in dinamiki izvajanja projekta, ne vpliva dinamika izplačil upravičenih stroškov, ki jih sofinancira ministrstvo, kot je opredeljeno v 6. in 7. členu pogodbe.
Tožena stranka ni opravljala za tožečo stranko nobenih storitev in zato tudi ni prejela plačila za opravljene storitve. Tožena stranka je izvajala svoj projekt C., ki ima v javnem razpisu, prijavi in pogodbi določen namen, cilje in rezultate, tožeča stranka pa se je zavezala sofinancirati projekt z javnimi sredstvi. Tožeča stranka tako ni ugotovila, da je tožena stranka izvedla vse obveznosti po pogodbi za leto 2015 ali dosegla ciljev iz 13. člena pogodbe, ampak je le izplačala toženi stranki v letu 2015 nastale upravičene stroške. Bistvena dolžnost tožeče stranke po pogodbi je izplačati javna sredstva, bistvena dolžnost tožene stranke pa je izvesti celotni projekt in doseči predvidene cilje in rezultate. Nastanek upravičenih stroškov ni izpolnitev tožene stranke, ampak pogoj za nastanek njene pravice do javnih sredstev, ki se manifestira s potrjenim zahtevkom za izplačilo v posameznem proračunskem letu.
Z dogovorom sta pogodbeni stranki prosto uredili obligacijsko razmerje in so zato ta določila pogodbe postala del materialnega prava, na katerega tožeča stranka opira svoj zahtevek. Tožeča stranka si je tako zagotovila oblikovalno pravico, da odloči o prenehanju pogodbenega razmerja z enostransko odstopno izjavo, kar je tudi izkoristila.
izročitev nepremičnine kupcu - dom dolžnika - pravna posledica opustitve pravnega pouka - drugo sredstvo izvršbe - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - trditveno in dokazno breme dolžnika
Poučevanje stranke ni namenjeno samemu sebi, kršitev dolžne skrbnosti pa tudi sama po sebi še ne more pomeniti razloga za razveljavitev sklepa o izročitvi. Gola kršitev, ne da bi pritožnik vsaj sedaj (višjemu) sodišču pokazal na premoženje, ki bi zadoščalo za poplačilo obveznosti, ne more zadoščati za razveljavitev sklepa o izročitvi.
odgovornost izdajatelja časopisa - odškodninska odgovornost novinarja - elementi odškodninskega delikta - protipravnost ravnanja novinarja - poročanje o dejstvih - interes javnosti - članek v medijih - skrbno ravnanje novinarja - objektivno poročanje novinarja - razžalitev dobrega imena in časti - razžalitev v tisku
Tožnik ni uspel izkazati protipravnosti postopanja toženke oziroma njene novinarke A. A., ki bi morala biti podana za prisojo odškodnine iz 179. člena OZ. Ni uspel izkazati, da naj bi bila vsebina spornega članka neresnična in da je bil ta objavljen z namenom zaničevanja.
Toženka v konkretnem primeru ni poročala o tem, da bi bil tožnik obsojen, ampak da je dejanja osumljen in da policija preiskuje domnevna spletna goljufanja, prav tako pa tudi, da je obveščenost o kazenskih postopkih (oziroma o obstoju utemeljenega suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da policija dejanje preiskuje) v legitimnem interesu javnosti.
ZIZ člen 24, 24/1, 24/2. ZPP člen 76, 80, 81, 81/1, 81/5.
sposobnost biti stranka - smrt stranke pred vložitvijo izvršilnega predloga - odpravljiva pomanjkljivost - neodpravljiva pomanjkljivost - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - dokaz prehoda obveznosti
Smrt stranke pomeni izgubo procesne sposobnosti, taka pomanjkljivost pa je skladno s prvim odstavkom 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ v pravdnem postopku sicer odpravljiva, vendar pa je treba tudi upoštevati, da postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine ne predstavlja zgolj pravdnega postopka izdaje plačilnega naloga, temveč je po svoji naravi kombiniran, dvojni postopek, v katerem kondemnatornemu oziroma naložitvenemu delu sklepa o izvršbi sledi še dovolitev izvršbe. Posledično v tem primeru ni mogoče postopati zgolj in samo po določbah ZPP, temveč je treba uporabiti tudi specialnejše določbe ZIZ, še posebej določbo drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 24. člena tega zakona, po kateri je mogoče izvršbo dovoliti tudi zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, ob pogoju predložitve javne ali po zakonu overjene listine, ki izkazuje prehod obveznosti. Ob tem pa je bistveno, da se navedena določba nanaša zgolj na postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova in je ni mogoče razširiti tudi na postopke izvršbe na podlagi verodostojne listine.
Ker bi v konkretnem primeru upnik lahko pomanjkljivost glede procesne sposobnosti stranke na pasivni strani odpravil le tako, da bi popravljen predlog za izvršbo vložil zoper pravne naslednike pokojnega dolžnika, to je njegove dediče, to pa v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ni mogoče, se ugotovljena pomanjkljivost izkaže za neodpravljivo.
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 33, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 147, 147/1.. OZ člen 147.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - elementi kaznivega dejanja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - denarno povračilo namesto reintegracije - kršitev moralne avtorske pravice
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca delavcu je najstrožja sankcija, ki jo ima delodajalec na voljo v primeru ugotovljenih kršitev delovnopravnih obveznosti delavca. Ker v delovnem pravu velja načelo stopnjevitosti sankcij, je podaja izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi rezervirana za najhujše primere kršitev, ko bi bilo od delodajalca nerazumno zahtevati, da delavca kljub njegovi kršitvi zadrži na delu še v času odpovednega roka. Pri tem ocena, kdaj bi bilo od delodajalca to nerazumno pričakovati, temelji na izpolnjenosti dveh pogojev. Prvi pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predvsem glede na naravo, težo in posledice delavčeve kršitve obveznosti iz delovnega razmerja. Drugi pogoj ima osebni značaj in ga je treba presojati ob upoštevanju, kako je ta kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnosti nadaljnjega sodelovanja in podobno.
Tožena stranka je tožnici v odpovedi očitala, da je na Facebook profilu tožene stranke objavila fotografijo brez dovoljenja avtorja in na fotografijo napisala, da je last tožene stranke. Sodišče prve stopnje je v konkretnem primeru glede na naravo, težo in posledice tožničine kršitve obveznosti iz delovnega razmerja (tj. obveznosti vestnega opravljanja dela iz 33. člena ZDR-1) in glede na vpliv te kršitve na medsebojno razmerje, zaupanje in možnosti nadaljnjega sodelovanja tekom odpovednega roka med pravdnima strankama pravilno zaključilo, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici ni bila upravičena sankcija tožene stranke.
Ravnanja direktorja tožene stranke (poskus poslabšanja pogojev dela brez utemeljenega poslovnega razloga, izjava, da bo pozoren na tožničine napake in da bo morala upravičiti svojo plačo, nalaganje prezahtevnih, ponižujočih nalog in nalog pod ravnijo kvalifikacije ter odvzemanje funkcij, odreditev mesta dela z manjšo mizo) kot celota ustrezajo definiciji trpinčenja na delovnem mestu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00031548
ZPP člen 8, 355, 355/1, 360, 360/3.
ponovno odločanje o zadevi - zmotno materialnopravno stališče sodišča - neopredelitev do odločilnih dejstev - sofinanciranje projekta - vrnitev prejetih sredstev - pogodbena podlaga tožbenega zahtevka - nenamenska poraba sredstev - dokazno breme - zahtevana dokumentacija - pomanjkljiva dokazna ocena - neodpravljiva pomanjkljivost - razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje - načelo ekonomičnosti postopka
Odločilno vprašanje v tej zadevi je, ali so bila sredstva, ki jih je tožeča stranka nakazala prvotno drugo toženi stranki za sofinanciranje projekta, porabljena namensko ali nenamensko, ter če in kako za to, da poraba ni bila namenska, odgovarja tožena stranka. Dokazno breme o tem, da so bila sredstva porabljena namensko, je na toženi stranki.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00032803
ZDR-1 člen 156, 156/1, 156/2, 156/3.. ZSSloV člen 53, 53/2.. ZObr člen 97f, 97f/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
neizrabljen tedenski počitek - vojak - misija
V postopku pred sodiščem prve stopnje tožena stranka ni trdila, da je tožniku zagotavila tedenski počitek, na podlagi tretjega odstavka 156. člena ZDR-1 in da so obstajali objektivni, tehnični in organizacijski razlogi dela na dan tedenskega počitka ter mu je zato zagotavila tedenski počitek na drug dan v tednu, tako da bi tožniku zagotovila, v obdobju 14 zaporednih dni, najmanj dvakrat po 24 neprekinjenih ur počitka. Priči sta namreč izpovedali, da je tožena stranka pripadnikom SV zagotavljala praviloma tedenski počitek v nedeljo, če je bil pripadnik v nedeljo dežuren, pa kakšen drug dan v tednu.
razrešitev upravitelja - zavrnitev predloga za razrešitev stečajnega upravitelja - profesionalna skrbnost upravitelja - dolžnosti upravitelja - varovanje interesov upnikov - kršitev obveznosti upravitelja - vpliv na stečajni postopek - primopredajni zapisnik - neuspeh v postopku - zlonamernost
Namen razrešitve upravitelja ni disciplinske narave v smislu, da se upravitelja razreši prav ob vsaki najmanjši kršitvi določb postopka oziroma dolžne skrbnosti. Kot je pravilno povedalo sodišče prve stopnje, se upravitelja razreši, če ravna tako, da bistveno vpliva na potek stečajnega postopka v smislu njegovega zavlačevanja ali na poplačilo upnikov. Tudi ni vsaka (zmotna) odločitev, tudi če se kasneje izkaže za zmotno z morebitno sodno odločbo, razlog za razrešitev upravitelja.
Vztrajanje pritožnika, da bi moral upravitelj predložiti podpisan zapisnik, ne spremeni dejstva, da je primopredaja bila opravljena. Pritožnik ne zatrjuje, da upravitelj kakšnega premoženja ni prevzel. Konkretno ne navaja, da bi zaradi tega prišlo do oškodovanja stečajne mase ali kaj podobnega. Le-to bi tvorilo morebitno podlago za ugotovitev hujše kršitve dolžnosti upravitelja.
Upravitelju ni mogoče očitati zlonamernega pravdanja oziroma namernega oškodovanja upnikov. Zmotno materialnopravno stališče samo po sebi še ne kaže na pomanjkanje ustrezne profesionalne skrbnosti.
ZFPPIPP člen 69, 485. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 35, 38, 45, 45/1.
preizkus prijavljenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - sekundarni stečajni postopek
ZFPPIPP v 69. členu (sklep o preizkusu terjatev) določa, da sodišče v stečajnem postopku odloči tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve.
Seznanitev priče z vsebino izpovedbe že zaslišanih prič ni razlog za izločitev njene izpovedbe, prav tako okoliščina, da je bila priča pred zaslišanjem seznanjena z vsebino kakšnega dokaza, sama po sebi ne izključuje zaslišanja te priče in zato njena izpovedba ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
nasilje v družini - predlog za podaljšanje - trajanje ukrepa - odločilne okoliščine
Namen izpodbijanega sklepa je v preprečitvi ponavljanja nasilnih dejanj nasprotne udeleženke, do katerih je prihajalo v preteklem obdobju. Upoštevajoč vse okoliščine oziroma posebnosti primera ni odločilno, da nasprotna udeleženka v času po izdaji sklepa z dne 24. 4. 2019 ni izvrševala nasilnih dejanj, saj samo to dejstvo še ne zadošča, da trajanja izrečenih ukrepov ni mogoče podaljšati. Če se po določitvi ukrepov odločilne okoliščine niso spremenile v smeri, ki bi predlagatelju in otrokoma zagotavljala, da do nasilja nasprotne udeleženke ne bo več prihajalo, je utemeljeno podaljšanje trajanja izrečenih ukrepov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030403
ZPP člen 214, 214/2, 318, 338, 338/2. OZ člen 131, 131/1, 131/2.
zamudna sodba - izpodbijanje zamudne sodbe - pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - nedovoljeni pritožbeni razlogi - fikcija priznanja dejstev - odškodninska odgovornost za škodo - upravljalec javne železniške infrastrukture - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - odškodninska odgovornost pogodbenih strank - domneva krivde - neprerekane navedbe - splošno znana dejstva - nasprotje med navedbami v tožbi in predloženimi dokazi
Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo, ker tožena stranka na pravilno vročeno tožbo tožeče stranke ni odgovorila. Zamudna sodba se v skladu z določbo drugega odstavka 338. člena ZPP ne more izpodbijati iz pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbijanje ugotovitve o nepravilnem postavljanju kretnice št. 311 zato pomeni v pritožbenem postopku nedovoljeno izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, tako da se višje sodišče do vseh navedb tožene stranke, s katerimi utemeljuje, da je bila kretnica pravilno postavljena, ne bo konkretneje opredeljevalo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00031977
ZP-1 člen 22, 22/3, 22/4, 202č, 202č/1, 203, 204. ZPrCP člen 26. ZVoz-1 člen 2, 2/1, 2/1-13.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - voznik začetnik - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe o prekršku - sankcije za prekršek
Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je odločilen čas storitve prekrška, s katerim je storilec dosegel predpisano število kazenskih točk v cestnem prometu.
predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - zavrnitev predloga - osumljenec - dokazi, pridobljeni s strani oškodovanca - uradni zaznamek o zbranih obvestilih
Dokaz, ki ga je h kazenski ovadbi samoiniciativno priložil oškodovanec in ni bil pridobljen s strani policije ali državnega organa, pa ne predstavlja dokaza, ki bi ga bilo treba izločiti iz spisa.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - postopek proti mladoletnikom - glavna obravnava - obvezna navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - navzočnost na seji pritožbenega senata - obvezna obramba s pomočjo zagovornika
Sodišče prve stopnje je glede na to, da je ugotovilo, da bo v postopku proti mladoletniku potrebno neposredno izvajanje dokazov, razpisalo glavno obravnavo in jo na več narokih tudi opravilo. Ker pa je enega izmed narokov za glavno obravnavo opravilo v nenavzočnosti mladoletnika kljub temu, da je po določbi tretjega odstavka 479. člena ZKP mladoletnikova navzočnost na glavni obravnavi obvezna, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
upravljanje s stvarjo v solastnini - posel rednega upravljanja - posel izrednega upravljanja - neupravičena obogatitev - verzijski zahtevek
Res je, kot trdi pritožnica, da sedmi odstavek 67. člena SPZ določa, da sklepi, ki jih sprejmejo solastniki v okviru upravljanja s stvarjo, učinkujejo tudi v korist in breme pravnih naslednikov posameznega solastnika, vendar višje sodišče ugotavlja, da je pravilno sklepanje sodišča prve stopnje, da prej navedeni pogodbi ne pomenita veljavno sprejetega sklepa, ki bi kakorkoli zavezoval toženo stranko. Le veljavno sprejeti sklepi (tisti, ki bi bili sprejeti v skladu z določbo petega odstavka 67. člena SPZ), bi lahko zavezovali toženo stranko.
stečajni postopek nad pravno osebo - začetek stečaja - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - zastopanje pravne osebe - prokurist - prokura - zakoniti zastopnik - oblikovanje poslovne volje - insolventnost - informacijska pravica družbenika - zloraba pravice - ničnost skupščinskega sklepa - vpis spremembe družbenika v register - vpis poslovodje v sodni register - namen stečajnega postopka
Zaradi ravnanja drugega družbenika pritožnik svoje pravice do sodnega varstva praktično niti ne more izvajati, saj mu je drugi družbenik preprečeval dostop do informacij vse do začetka stečajnega postopka.
Prokurist je upravičen zastopati gospodarsko družbo v postopkih pred sodiščem. Kljub temu pa je poslovodja ta, ki oblikuje poslovno voljo pravne osebe in jo zastopa. On je korporacijski (zakoniti) zastopnik in ne prokurist. Prokurist ima zakonsko pooblastilo za zastopanje družbe pred sodiščem, vendar on ne oblikuje poslovne volje pravne osebe. Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila.