KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033381
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 180.
zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje poslovne goljufije - subsidiarni tožilec
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00032101
ZVEtL-1 člen 12, 12/2, 12/3, 13, 13/1, 13/2, 13/5.
vzpostavitev etažne lastnine - izvedenec geodetske stroke - elaborat za evidentiranje sprememb - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru
Če sodišče v postopku po ZVEtL-1 ugotovi, da stavba ni vpisana v kataster stavb, mora po uradni dolžnosti postaviti izvedenca ustrezne stroke za vpis stavbe ali njenih delov v kataster, oziroma za evidentiranje potrebnih sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb (drugi odstavek 12. člena ZVEtL-1) ter zagotoviti izvedbo evidentiranja teh sprememb (tretji odstavek 12. člena ZVEtL-1).
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je ugotavljanje toženčeve lastninske pravice na stvari predhodno vprašanje v pravdi za vrnitev stvari.
Za pridobitev (so)lastnine z vlaganji v tujo nepremičnino oz. v obstoječo zgradbo niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Potrebna je presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice vlaganj. Po ustaljeni sodni praksi je pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču po ZTLR izpolnjen le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Skladno s sodno prakso graditelju ne prinašajo stvarnopravnih upravičenj vlaganja, ki niso pomembna, pa tudi ne obsežna prenovitvena dela oz. adaptacije, če hiša ohranja svoj prvotni namen
odškodnina - višina škode - plačilo nadomestila - vzročna zveza - upravni postopek - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - poškodba delavca pri delu
V tem delu je ugotovljeno, da za navedena sporna obdobja obstojijo odločbe imenovanih zdravnikov ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS, da je delavka nezmožna za delo iz razloga poškodbe pri delu, ki jih toženka ni izpodbijala in na podlagi katerih so bila delavki izplačana nadomestila plače, toženka pa je od tožnice na njihovi podlagi zahtevala refundacije izplačil.
Odločbe imenovanega zdravnika ZZZS in komisije ZZZS niso javne listine, temveč so upravne odločbe, ki postanejo dokončne in pravnomočne ter so pravna podlaga za uveljavitev pravic v zvezi z nadomestilom plače. Delodajalci so stranke oziroma stranski intervenienti v tem upravnem postopku, zato dokončne in pravnomočne odločbe zavezujejo tudi njih. Zaradi predvidenih možnosti napak imajo pravna sredstva zoper odločbe, ki jih toženka ni izkoristila. Pri tem je odveč poudariti, da se je ta pravda pričela s tožbo v letu 2015 in da tožnica nasprotuje povračilu nadomestil plače, ki so se izplačevala skoraj do konca leta 2017. Kot povzročiteljica škode in kot udeleženka omenjenega upravnega postopka, bi morala toženka nenazadnje skladno z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), načelno prepovedjo povzročanja škode (131. člen OZ) ter posledično obveznostjo, da prepreči oziroma zmanjšuje morebitno škodo, ki je tožnici upoštevaje toženkine trditve nastajala neutemeljeno, nasprotovati omenjenim odločbam in zoper njih vložiti pravna sredstva. Toženka je imela torej ne samo položaj, v katerem bi mogla vplivati na vsebino odločb, za katere sedaj smiselno zatrjuje, da niso pravilne, čeprav tožnico vsekakor zavezujejo in so bile že izvršene, ampak je bila še v položaju, v katerem bi morala vplivati na vsebino odločb.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - poškodba pri telovadbi - skrbnost ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - navodila za uporabo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost
Tožnica se je poškodovala med vadbo v fitnes studiu toženke, ko ji je na glavo padel vadbeni drog multifunkcijske naprave, namenjen potegu uteži.
Za nastalo škodo je v celoti odgovorna toženka, ki ni zadostila standardu profesionalne skrbnosti, ker uporabnikov storitev ni seznanila z načinom varne uporabe naprave, niti ni o tem poučila svojih zaposlenih.
predlog za odlog izvršbe - javna dražba nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Drugi odstavek 192. člena ZIZ določa, da v sklepu o izročitvi sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato se je zgolj lastnik dolžan izseliti iz nepremičnine in jih proste oseb in stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest. Kolikor je določeno, da so se iz stanovanjskega dela nepremičnine dolžni izseliti tudi vse z njim živeče osebe, bi namreč upnik lahko pridobil že v tem postopku izvršilni naslov za morebitne najemnike, kar pa drugi odstavek 192. člena ZIZ v povezavi s 195. členom ZIZ ne omogoča.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - trditveno in dokazno breme - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoj neznatne škode - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve so določeni v 270. členu ZIZ, pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve pa v 272. členu ZIZ. Po obeh zakonskih določbah je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Vendar verjetnosti obstoja tega pogoja prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ni presojalo. Zaključilo je namreč, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, ki mora biti s pogojem verjetnega obstoja terjatve podan kumulativno.
Tožnica ni izkazala niti subjektivne niti objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali otežena.
Tožnica bi morala zatrjevati konkretna ravnanja ali opustitve tožencev, ki so jih zavestno opravili oziroma opustili zaradi ogrozitve izpolnitve njene terjatve. Zatrjevane okoliščine o finančni šibkosti tožencev in trditev, da so jo ljudje začeli spraševati ali nepremičnine zares prodaja, ne zadostujejo za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti.
Navedene okoliščine tudi ne izkazujejo obstoja objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, torej ne glede na to, ali izvira iz strani dolžnika, tretjega ali višje sile oziroma ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Kljub temu, da zakon ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, pa mora upnik zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Pri tem zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal ne zadošča, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika.
Nadaljnja možnost uporabe nepremičnin, kljub izdaji začasne odredbe, sama po sebi še ne pomeni neznatne škode. Začasna odredba o prepovedi razpolaganja bi za tožence pomenila izvrševanje le upravičenj v dejanski, ne pa tudi pravni sferi stvari. Možnost uporabe in omejitev zgolj razpolaganja lastniku torej ne povzroča le neznatne škode. V nasprotnem primeru bi bilo upnikom začasno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zagotovljeno vedno, ko bi verjetno izkazali obstoj svoje terjatve in bi dolžnik imel v lasti nepremičnino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00030953
ZPP člen 285, 286, 286a, 339, 339/2, 339/2-8. ZIZ člen 29a, 29a/1, 29a/3, 71, 71/1. URS člen 22, 35, 36.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - materialno procesno vodstvo - pravica do doma - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - oprava naroka v izvršilnem postopku
Sodišče prve stopnje je glede zavrnitve izvedbe dokaza z zaslišanjem dolžnice v zvezi z odločilnim dejstvom, ali je obravnavana nepremičnina dolžničin dom, podalo neutemeljene in nezadostne razloge, pri čemer je tudi prestrogo razlagalo zahteve trditvega bremena in opustilo svojo obveznost materialnega procesnega vodstva. Razlogi so do določene mere tudi nejasni.
Ker je sodišče prve stopnje prenagljeno zavzelo stališče, da ne gre za poseg v dolžničino pravico do spoštovanja doma, tudi ni moglo ustrezno opraviti tehtanja nasprotujočih si interesov upnika in dolžnika, ki ga zahteva določilo prvega odstavka 71. člena ZIZ.
Sodišče prve stopnje mora v tovrstni posebej občutljivi zadevi, kjer dolžnica tudi zatrjuje zelo prizadeto zdravstveno stanje, pristopiti do možnosti dolžnice, da se učinkovito izjavi, posebej skrbno. Sodišče prve stopnje ne bi smelo opreti svoje odločitve le na očitku pomanjkljivih trditev, ker samo ni izvedlo svoje obveznosti opozorila na pomanjkljivost iin ni dalo stranki možnosti dopolnitve procesnega gradiva.
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je življenjsko sprejemljivo, da lahko živi posameznik tudi na dveh naslovih in oba prostora pojmuje kot svoj dom. Pomembna je le določena intenzivnost povezave (vezi) s prostorom. Pri tem ni nujno, da gre za objekt ali prostor, kjer ima posameznik formalno prijavljeno stalno prebivališče, čemur neutemeljeno daje sodišče prve stopnje odločilno težo. Lahko je celo objekt ali prostor, ki ga posameznik zaseda nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031468
OZ člen 5, 39, 39/2, 87, 87/1, 92, 122, 190, 190/1, 191. ZPSPP člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155. SPZ člen 92. ZGD-1 člen 5.
poslovne stavbe in poslovni prostori - najem poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - pravna narava pogodbe - najemna pogodba za poslovne prostore - veljavnost pogodbe - ustna pogodba - razmerje med najemniki - neupravičena pridobitev - prenos pogodbe - nedopustna podlaga - vrnitev individualne stvari - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - povrnitev vlaganj - ničnost - nepoštena poslovna praksa - poštenost - nemoralno ravnanje - pravni učinki ničnosti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje podalo svoje mnenje, da pri takih lokalih oz. "kafičih" takšni prenosi najema in zamenjave najemnikov niso nič novega in nenavadnega, ker se to pogosto dogaja. Ob takem stališču pa je glede na trditve o ničnosti pogodbe o prenosu najemnega razmerja umanjkala presoja, ali je šlo v konkretnem primeru menjave najemnikov za nepošteno prakso. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje sicer izhaja ugotovitev, da je bil namen začetka sodelovanja med M. O. in C. C. le M. O. obet pridobitve bančnih kreditov s pomočjo pomembnega človeka v svetu bančništva, ki je C. C. očim, konec sodelovanja pa spoznanje, da od tega ne bo ničesar. Že na podlagi te ugotovitve bi lahko sodišče prve stopnje posredno sklepalo na nepošteno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in vse okoliščine obravnavanega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, mogoče zaključiti, da ni šlo za pošteno izvrševanje najemne pogodbe.
Ker sta Aneks in Dogovor o prenosu najemnega razmerja vzpostavila nepošteno prakso pri izvrševanju najemnega razmerja, poštenje pa je kot moralna vrednota predmet pravne zaščite, sta nična.
Zahtevek na ugotovitev veljavnosti najemne pogodbe ni utemeljen.
Ne gre niti za primer neznatnega uspeha, niti za primer posebnih okoliščin, ki bi narekovale, ne glede na dosežen uspeh, naložitev vseh stroškov eni pravdni stranki. Gre pa za primer, ko lahko v primeru delne zmage stranke v pravdi sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ponoven predlog za odpust obveznosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
osebni stečaj - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odpust obveznosti - odpis dolga
Pritožbeno sodišče na človeški ravni razume stečajnega dolžnika in njegovo življenjsko stisko, vendar pa ne more in ne sme odločiti drugače, kot mu nalaga zakon. Prav tako mora v stečajnem postopku tehtati interese upnikov in dolžnika. Pritožbeno sodišče dolžniku priporoča, da o stečajnem postopku in prodaji nepremičnine obvesti pristojni center za socialno delo, da mu bo pomagal rešiti stanovanjski problem.
dogovor o preživljanju - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - pobotni ugovor - sklepčnost pobotnega ugovora - neupravičena obogatitev - nedopustna pritožbena novota - ustni dogovor - dokaz o obstoju in vsebini obveznosti - dokazna ocena
Pritožnik z opozarjanjem zgolj na dele posameznih izpovedb ter posamezne okoliščine počne to, kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje - opozarja le na tisto, kar bi mu bilo lahko v korist, prezre pa celoto.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da (v razmerju lastnik - nelastnik) stranka zadosti svojemu trditvenemu bremenu, če poleg trditve, da je nekdo brez plačila uporabljal njegovo nepremičnino, trdi tudi, da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Tega pa tožnik ni trdil.
Odločitev o eventualni vrnitvi zadeve registrskemu sodišču v novo odločanje je bila odvisna od vprašanja, na katerega opozarja odgovor na pritožbo, torej, ali je registrsko sodišče pravilno obravnavalo (edino) pritožbo v spisu zoper sklep sodne pomočnice o vpisu predlaganih sprememb v sodni register, kot pritožbo J. V. kot udeleženca postopka.
Pritožbeno sodišče je vpogledalo v obravnavano pritožbo in iz njenih bistvenih sestavin ugotovilo, da jo je vložil subjekt vpisa, zato pritožbeno sodišče ne more slediti pritožniku, da je pritožbo zoper sklep z dne 19. 7. 2019 vložil J. V. kot udeleženec registrskega postopka.
S tem pa se izkaže, da registrsko sodišče nima nobene podlage za obravnavo pritožbe kot pritožbe udeleženca registrskega postopka zoper sklep, ki ga je izdala sodniška pomočnica. Posledično pa to pomeni, da zadeve ni treba vrniti registrskemu sodniku prve stopnje v novo odločanje.
spor iz razmerja med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - ureditev stikov - ureditev stikov otroka s staršem - otrokova korist - težko popravljiva škoda - denarna kazen
Iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča izhaja, da udeleženca nista uspela vzpostaviti takšne ravni komuniciranja, da bi se lahko dogovarjala o rednem izvajanju stikov. Razmerje med udeležencema je po prenehanju njune izvenzakonske skupnosti postajalo vse bolj konfliktno, ta konfliktnost pa se v zadnjem obdobju še stopnjuje. Stiki po sodni poravnavi ne potekajo redno in se praviloma izvršujejo le v manjšem obsegu od predvidenega po sodni poravnavi. V takšnih razmerah so koristi otrok ogrožene, saj trpi povezanost hčerk z očetom. Namesto, da bi se čustvena povezanost hčerk z očetom krepila, s tem pa tudi občutki medsebojne pripadnosti, se je dogajalo, da se stiki zaradi slabe starševske komunikacije pogosto niso izvršili ali pa so bili zelo kratkotrajni, s čimer njihov namen ni bil dosežen. Vse to je nedvomno škodljivo vplivalo na razvoj hčerk, z vidika njune kratkoročne in dolgoročne koristi. Nujno je, da se zagotovi reden in stabilen sistem stikov med predlagateljem in hčerkama že v tej fazi postopka, da se prepreči morebitno odtujevanje otrok od predlagatelja, kar bi lahko predstavljalo težko popravljivo škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00030929
ZPP člen 318, 318,/1, 318/2, 338, 338/2. OZ člen 1035. ZGD-1 člen 8.
zamudna sodba - domneva o priznanju dejstev - dovoljeni pritožbeni razlogi - trditveno breme - asignacija - način poplačila - odškodninska odgovornost družbenikov - odgovornost za dolgove družbe - odgovornost družbenika za dolg družbe - zloraba družbe - spregled pravne osebnosti - predpostavke za spregled pravne osebnosti - sklepčnost tožbe - pravnorelevantna dejstva
Zamudna sodba sankcionira toženčevo pasivnost, če na tožbo ne odgovori v zakonsko določenem roku. Sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravnorelevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek. Zato sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Tožnik je zadostil trditvenemu bremenu glede obstoja asignacijskega poplačila podizvajalcev.
Trditvena podlaga tožbe je umeščena pod 8. člen ZGD, ki ureja spregled pravne osebnosti. Gre za položaj, v katerem za obveznosti družbe odgovarjajo tudi njeni družbeniki.
Da upnik zadosti zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, jih mora po obračunih izvršitelja priglasiti takoj ob dokončnosti obračuna.
Novejša sodna praksa ne podpira stališča, da je v primeru, ko je izvršilni postopek še vedno v teku, šteti, da so nadaljnji izvršilni postopki priglašeni pravočasno tudi, če so priglašeni po poteku več mesecev po njihovem nastanku, temveč zastopa bolj restriktivno stališče. Namen sedmega (sedaj osmega) odstavka 38. člena ZIZ je, da ne pride do nepotrebnega podaljševanja izvršilnega postopka iz razloga, ker je upnik odlašal z vložitvijo zahteve za povrnitev stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033686
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 347, 347/1.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - lastninska pravica tretjega - domneva lastninske pravice - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - pritožbena obravnava - obstoj pravnega interesa - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitev obsega zapuščine - zavezovalni pravni posel - učinkovanje sodbe
Sodišče ne more odločati o obsegu in deležih na stvari, ki naj bi sodila v skupno premoženje, če ima lastninsko pravico na tej stvari v resnici tretja oseba, ki v postopku ne sodeluje. V skupno premoženje kvečjemu sodi terjatev zakoncev do lastnika, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 61, 61/3, 61/4, 61/6, 296, 296/1, 296/5.
stečajni postopek nad toženo stranko - prekinitev postopka - prijava terjatev - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - pravni interes za pritožbo - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba
Iz podatkov registra v AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko začel stečajni postopek dne 20. 9. 2019 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 9. 2019). S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, ni bilo ovire za izdajo tega sklepa (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP).
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Takšnega zahtevka tožnik ni postavil.