zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivna škoda - odškodninska terjatev zaradi korupcije - nepremagljive ovire kot pravni standard - psihične težave - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju
Obstoj nepremagljivih ovir je pravni standard, ki ga napolni sodišče in ne gre za vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjala izvedenka.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica - manj verjetna pravica dediča - spor o dejstvih - pravni interes za ugotovitveno tožbo - oblikovanje tožbenega zahtevka - odplačen pravni posel - neodplačen pravni posel - darilna pogodba - vračunanje darila - prikrajšanje nujnega deleža
Stranka na napotitveni sklep zapuščinskega sodišča ni vezana, saj je z napotitvenim sklepom tožniku podeljen zgolj pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe v smislu 181. člena ZPP, kar pomeni, da bo moral tožnik, ne glede na vsebino napotitvenega sklepa, sam poskrbeti za materialnopravno pravilno oblikovanje tožbenega zahtevka.
tožba na ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - varstvo koristi otroka
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da se priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, to dokaže le v sodnem postopku.
S priznanjem očetovstva je zadoščeno varstvu koristi otroka in zgolj s poudarjanjem teh koristi tožnica dokaza z DNK analizo ne more izsiliti.
predlog za odlog izvršbe - javna dražba nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Drugi odstavek 192. člena ZIZ določa, da v sklepu o izročitvi sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato se je zgolj lastnik dolžan izseliti iz nepremičnine in jih proste oseb in stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest. Kolikor je določeno, da so se iz stanovanjskega dela nepremičnine dolžni izseliti tudi vse z njim živeče osebe, bi namreč upnik lahko pridobil že v tem postopku izvršilni naslov za morebitne najemnike, kar pa drugi odstavek 192. člena ZIZ v povezavi s 195. členom ZIZ ne omogoča.
Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 28, 28/2. SZ-1 člen 9.
spor majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - lastništvo praznega stanovanja - jasna določba - razlaga določbe
Pravilnik (sprejet na podlagi zakona) jasno določa, da se tudi za prazno stanovanje šteje, kot da ga uporablja en uporabnik. Navedeno pomeni, da je dolžan lastnik stanovanja določene stroške plačevati tudi za stanovanje, ki ni zasedeno in taka razlaga je tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilna. Lastništvo nepremičnin prinaša tudi obveznosti in prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo, da tudi v zvezi s praznim stanovanjem v večstanovanjski hiši nastajajo določeni stroški, ki jih morajo poravnati vsi lastniki, saj je to neizogibno zvezano s samo naravo obratovanja večstanovanjske hiše oziroma stanovanja v takem objektu. Dejstvo, da stanovanje ni zasedeno, je posledica odločitve lastnika, zato ne more biti pomembno za odločanje o tem, ali je lastnik dolžan plačevati stroške ali ne.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ponoven predlog za odpust obveznosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
Pritožnik tudi v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da ponovno ugovarja na sklep sodišča St 0000/2015 z dne 30. 9. 2019 oziroma Srg 2019/38466 in torej ponovno izraža nestrinjanje z vpisom sklepa o končanju stečajnega postopka nad subjektom vpisa v sodni register. Razlogov za pritožbo zoper izpodbijani sklep ne navaja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00033866
ZPP člen 482, 32/2-7. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre po vsebini za spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih sredstev, ki si jih je prilastil kot direktor družbe z neupravičeno uporabo bančne plačilne kartice družbe za zasebne namene in potrebe. Torej ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno Delovno sodišče, ampak za spor med družbo in direktorjem oziroma organom upravljanja za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Položaj direktorja in njegova odgovornost sta podrobno urejena v ZGD-1. Temelja odškodninske odgovornosti po 263. členu ZGD-1 in neupravičene obogatitve po 190. členu OZ pa sta si podobna in se deloma prekrivata. Ker je odškodninska odgovornost direktorja urejena v ZGD-1 je tudi zahtevek zaradi neupravičene obogatitve po OZ, ki izhaja iz iste dejanske podlage kot odškodninski zahtevek po ZGD-1, povezan z gospodarskim pravom. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00030962
URS člen 23.. KZ-1 člen 258.. ZKP člen 35, 35/1.
prenos krajevne pristojnosti - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - dvom v nepristranskost sojenja
Okoliščina, da je v obravnavani zadevi osumljenka A. A. - sodnica Okrožnega sodišča v M., predstavlja tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti, saj bi v primeru, da bi zadevo obravnavali sodniki Okrožnega sodišča v M., glede na različna pojmovanja o delu sodišča in ko niso izključena tudi njihova osebna poznanstva, utegnilo omajati zaupanje udeležencev postopka in javnosti v nepristranskost pristojnega sodišča. To velja še toliko bolj, ker je osumljenki očitano kaznivo dejanje nevestnega dela v službi po 258. členu KZ-1 povezano ravno z osumljenkinim delom sodnice na Okrožnem sodišču v M.
predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje denarne in nedenarne terjatve z začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetno izkazana nevarnost - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve - trditveno in dokazno breme - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoj neznatne škode - začasna odredba o prepovedi odtujitve in obremenitve
Pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve so določeni v 270. členu ZIZ, pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve pa v 272. členu ZIZ. Po obeh zakonskih določbah je prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, da upnik izkaže za verjeten obstoj terjatve ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Vendar verjetnosti obstoja tega pogoja prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru ni presojalo. Zaključilo je namreč, da tožnica ni izkazala drugega pogoja za izdajo začasne odredbe, ki mora biti s pogojem verjetnega obstoja terjatve podan kumulativno.
Tožnica ni izkazala niti subjektivne niti objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali otežena.
Tožnica bi morala zatrjevati konkretna ravnanja ali opustitve tožencev, ki so jih zavestno opravili oziroma opustili zaradi ogrozitve izpolnitve njene terjatve. Zatrjevane okoliščine o finančni šibkosti tožencev in trditev, da so jo ljudje začeli spraševati ali nepremičnine zares prodaja, ne zadostujejo za verjeten izkaz subjektivne nevarnosti.
Navedene okoliščine tudi ne izkazujejo obstoja objektivne nevarnosti, da bo uveljavitev tožničine terjatve onemogočena ali precej otežena, torej ne glede na to, ali izvira iz strani dolžnika, tretjega ali višje sile oziroma ne glede na to, kaj jo je povzročilo. Kljub temu, da zakon ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, pa mora upnik zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Pri tem zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal ne zadošča, saj je to vsakdanja možnost vsakega lastnika.
Nadaljnja možnost uporabe nepremičnin, kljub izdaji začasne odredbe, sama po sebi še ne pomeni neznatne škode. Začasna odredba o prepovedi razpolaganja bi za tožence pomenila izvrševanje le upravičenj v dejanski, ne pa tudi pravni sferi stvari. Možnost uporabe in omejitev zgolj razpolaganja lastniku torej ne povzroča le neznatne škode. V nasprotnem primeru bi bilo upnikom začasno zavarovanje s prepovedjo razpolaganja z nepremičnino zagotovljeno vedno, ko bi verjetno izkazali obstoj svoje terjatve in bi dolžnik imel v lasti nepremičnino.
Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Takšnega zahtevka tožnik ni postavil.
ZDR-1 člen 135, 135/2, 135/3.. ZIZ člen 23, 23/3, 41, 41/5.
navedbe v predlogu za izvršbo - predpisani obrazec - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo
Postopanje izvršilnega sodišča, ki ne bi upoštevalo prilog oziroma pripisov izven omejenega prostora na obrazcu predloga za izvršbo, bi pomenilo nedopusten poseg v pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 61, 61/3, 61/4, 61/6, 296, 296/1, 296/5.
stečajni postopek nad toženo stranko - prekinitev postopka - prijava terjatev - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - pravni interes za pritožbo - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba
Iz podatkov registra v AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko začel stečajni postopek dne 20. 9. 2019 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 9. 2019). S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, ni bilo ovire za izdajo tega sklepa (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP).
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033686
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 347, 347/1.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - lastninska pravica tretjega - domneva lastninske pravice - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - pritožbena obravnava - obstoj pravnega interesa - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitev obsega zapuščine - zavezovalni pravni posel - učinkovanje sodbe
Sodišče ne more odločati o obsegu in deležih na stvari, ki naj bi sodila v skupno premoženje, če ima lastninsko pravico na tej stvari v resnici tretja oseba, ki v postopku ne sodeluje. V skupno premoženje kvečjemu sodi terjatev zakoncev do lastnika, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031695
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-5. OZ člen 963, 963/4. ZPP člen 14.
požar na avtomobilu - namerna povzročitev požara - kasko avtomobilsko zavarovanje - kazenska sodba - stopnja prepričanja kot dokazni standard - dokazni standard pretežne verjetnosti
V sodni praksi in teoriji je bilo stališče, da morajo biti odločilna dejstva za ugoditev tožbenemu zahtevku ugotovljena s stopnjo prepričanja že preseženo. Ravno v primerih kot je obravnavan, ko je bilo (forenzično) dokazovanje vzroka požara onemogočno zaradi uničenosti avtomobila, zadošča standard pretežne verjetnosti.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - razrešitev skrbnika
Kontrola skrbnika nad izvajanjem in plačevanjem varstva je brez dvoma potrebna in dobrodošla, in je tudi skrbnikova pravica, da v sodnih postopkih uveljavlja pravno varstvo svoje varovanke, vendar pa skrbnikovo ravnanje, ko odklanja vsakršno plačilo oskrbnine, ni ustrezno in lahko ogrozi varovankine pravice in koristi.
sklep o prodaji - soglasje upnika - mnenje ločitvenega upnika - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Na podlagi obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi iz pregleda spisa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče pozvalo za mnenje/soglasje le dva upnika, ki bi bila s predlagano prodajo v večjem delu poplačana, to je G. d.d. in D., Nemčija. Upnikov DUTB d.d. in B. d.d., ki imata nižji vrstni red in v primeru, da ne bo dosežena višja kupnina, kot je 10.900.000,00 EUR, ne bosta poplačana, pa sodišče prve stopnje ni pozvalo za mnenje/soglasje. S tem je kršilo določbo drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/1, 435/1-1, 438, 438/1, 438/1-2.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neporavnane obveznosti družbe - ustavitev postopka izbrisa - odvzem dovoljenja
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Domneva izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstaja le, če lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov subjekta vpisa in je hkrati naslov, na katerem je ta objekt, ne obstaja pa, če je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, pa mu je bilo kasneje odvzeto.
OZ člen 131, 131/1, 142, 142/4, 179. Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj (2011) člen 6, 6/4. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nedopustno ravnanje - padec - zaščitna ograja - vzročna zveza - predvidljiva posledica - odgovornost staršev - soprispevek staršev k nastanku škode - opustitev dolžnega nadzora - soprispevek tožnika - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi prehodno (začasno) zmanjšane življenjske aktivnosti - pobot stroškov - brezplačna pravna pomoč
Vsak lastnik stanovanjske hiše mora poskrbeti tudi za varnost obiskovalcev, ki jih povabi k sebi. Če je visok podest nezavarovan z ograjo, lahko tretjim osebam tudi ob običajni skrbnosti nastane škoda zaradi padca s podesta, še posebej ob večernih urah, ko tudi osvetlitev ne zagotavlja ustreznega varovala pred nevarnostjo.
Zavarovancu tožene stranke je mogoče očitati opustitev dolžnega ravnanja, to je postavitve ograje na podestu in stopnišču. Ta opustitev je bila tudi vzrok za padec tožnikovega brata na tožnika.
Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje in zaključek v točki 8 obrazložitve sodbe, da sta bila otroka, ki sta z mamo čakala očeta na dvorišču ves čas pod njenim nadzorom. Prav tako je bil pod očetovim nadzorom tudi njun sin A., a se je izmuznil mimo očeta, kar je bilo dovolj za nastanek škodnega dogodka.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - otrokova korist
Glede na to, da je sodišče navedlo, da se za izdajo začasne odredbe s spornimi stiki ni odločilo niti zaradi okoliščin na strani matere niti zaradi okoliščin na strani očeta, temveč zaradi dejanske situacije in stanja, v katerem se je znašla cela družina, tožnik neutemeljeno navaja, da od sodišča pričakuje, da mu pojasni kakšne pravne in dejanske možnosti ima sam, da v okviru starševske skrbi poskrbi za to, da se pri sinovih vzpostavi ustrezen odnos do stikov z drugim od staršev in da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov. Sodišče tožniku ni očitalo, da bi stike predhodno oteževal. Drži, da eden od staršev drugega ne more prisiliti k izvrševanju stikov. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo izdalo ravno zato, da bi stike poskusilo vzpostaviti, preden bi prišlo do popolne in dokončne odtujitve med materjo in otrokoma, kar otrokoma dolgoročno zagotovo ni v korist.