zavrnitev ugovora dolžnika - trditveno in dokazno breme dolžnika - prenehanje obveznosti dolžnika - dokazna ocena sodišča prve stopnje
Trditveno in dokazno breme glede prenehanja obveznosti, ki izhajajo iz izvršilnega naslova, je na dolžniku (drugi odstavek 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).
Ker dokazovanje zatrjevanega prenehanja obveznosti z navedeno listino, ki jo je predložil dolžnik, ni bilo uspešno, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dolžnikov ugovor. Na njem je bilo dokazno breme, da je obveznost iz izvršilnega naslova prenehala, navedenega bremena pa dolžnik ni zmogel.
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je ugotavljanje toženčeve lastninske pravice na stvari predhodno vprašanje v pravdi za vrnitev stvari.
Za pridobitev (so)lastnine z vlaganji v tujo nepremičnino oz. v obstoječo zgradbo niso relevantna kakršnakoli vlaganja. Potrebna je presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice vlaganj. Po ustaljeni sodni praksi je pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču po ZTLR izpolnjen le, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe, ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Skladno s sodno prakso graditelju ne prinašajo stvarnopravnih upravičenj vlaganja, ki niso pomembna, pa tudi ne obsežna prenovitvena dela oz. adaptacije, če hiša ohranja svoj prvotni namen
tožba na ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - varstvo koristi otroka
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da se priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, to dokaže le v sodnem postopku.
S priznanjem očetovstva je zadoščeno varstvu koristi otroka in zgolj s poudarjanjem teh koristi tožnica dokaza z DNK analizo ne more izsiliti.
sklep o prodaji - soglasje upnika - mnenje ločitvenega upnika - najboljši pogoji za poplačilo upnikov
Na podlagi obrazložitve izpodbijanega sklepa in tudi iz pregleda spisa višje sodišče ugotavlja, da je sodišče pozvalo za mnenje/soglasje le dva upnika, ki bi bila s predlagano prodajo v večjem delu poplačana, to je G. d.d. in D., Nemčija. Upnikov DUTB d.d. in B. d.d., ki imata nižji vrstni red in v primeru, da ne bo dosežena višja kupnina, kot je 10.900.000,00 EUR, ne bosta poplačana, pa sodišče prve stopnje ni pozvalo za mnenje/soglasje. S tem je kršilo določbo drugega odstavka 345. člena ZFPPIPP.
osebni stečaj - prodaja premoženja v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o prodaji nepremičnin - javna dražba nepremičnin - odpust obveznosti - odpis dolga
Pritožbeno sodišče na človeški ravni razume stečajnega dolžnika in njegovo življenjsko stisko, vendar pa ne more in ne sme odločiti drugače, kot mu nalaga zakon. Prav tako mora v stečajnem postopku tehtati interese upnikov in dolžnika. Pritožbeno sodišče dolžniku priporoča, da o stečajnem postopku in prodaji nepremičnine obvesti pristojni center za socialno delo, da mu bo pomagal rešiti stanovanjski problem.
dogovor o preživljanju - metodološki napotki za izdelavo dokazne ocene - pobotni ugovor - sklepčnost pobotnega ugovora - neupravičena obogatitev - nedopustna pritožbena novota - ustni dogovor - dokaz o obstoju in vsebini obveznosti - dokazna ocena
Pritožnik z opozarjanjem zgolj na dele posameznih izpovedb ter posamezne okoliščine počne to, kar neutemeljeno očita sodišču prve stopnje - opozarja le na tisto, kar bi mu bilo lahko v korist, prezre pa celoto.
V sodni praksi je sprejeto stališče, da (v razmerju lastnik - nelastnik) stranka zadosti svojemu trditvenemu bremenu, če poleg trditve, da je nekdo brez plačila uporabljal njegovo nepremičnino, trdi tudi, da za brezplačno uporabo nima pravne podlage. Tega pa tožnik ni trdil.
ZSReg člen 4, 4/4. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/1-2, 435, 435/1, 435/1-1, 438, 438/1, 438/1-2.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - predlog lastnika objekta - izbrisni razlog - pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa - razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa - neporavnane obveznosti družbe - ustavitev postopka izbrisa - odvzem dovoljenja
V izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP je mogoče uveljaviti vsebinsko enak ugovor, kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
Domneva izbrisnega razloga iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP obstaja le, če lastnik objekta subjektu vpisa ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu, ki je vpisan v sodni register kot poslovni naslov subjekta vpisa in je hkrati naslov, na katerem je ta objekt, ne obstaja pa, če je subjekt vpisa takšno dovoljenje imel, pa mu je bilo kasneje odvzeto.
odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ponoven predlog za odpust obveznosti - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari
Pritožbeno sodišče odgovarja, da ne more ponovno odločati o pravnomočno ugotovljenih dejstvih v zvezi z zakonsko ugotovljeno oviro za odpust iz 4. točke prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP, torej prevzemanja obveznosti, ki so nesorazmerne s premoženjem dolžnika (torej trditev pritožnika glede prodaje solastniškega deleža in vpisa hipoteke na dolžnikovo nepremičnino), saj je o tem že bilo pravnomočno odločeno v prejšnjem postopku. V ponovnem postopku sodišče prve stopnje in pritožbeno sodišče presoja le ovire za odpust, ki so nastale v tem postopku in ugotavlja, da so podane in sicer ni poteklo desetletno obdobje od pravnomočne zavrnitve odpusta (2. alineja drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP).
Neutemeljeno je pritožbeno sklicevanje na 13. člen ZPotK-1, saj je tožeča stranka trdila in (kljub neprerekanim trditvam po ugotovitvah sodišča prve stopnje) tudi dokazala, da je toženki pošiljala obvestila o nedovoljeni prekoračitvi na računu (prilogi A6 in A7). Ker poslana obvestila zadoščajo kriterijem iz 13. člena ZPotK-1, se pritožnica neutemeljeno zavzema za zmanjšanje prisojene terjatve za obresti in stroške.
Izhajajoč iz določb, ki urejajo izpodbijanje dolžnikov pravnih dejanj, je bistveno naslednje: (1) da je dejanje storjeno v škodo upnikov, (2) da zaradi dejanja dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve, (3) pri neodplačnih razpolaganjih in z njimi izenačenih pravnih dejanjih pa se šteje, da je dolžnik vedel, da s takim razpolaganjem škoduje upnikom, in se za njihovo izpodbijanje ne zahteva, da je bilo tretjemu to znano ali da bi mu moralo biti znano.
Unovčenje premoženja, sestavljenega iz idealnega deleža, je izrazito težavno, izid izvršilnega postopka z vidika dosežene kupnine pa je močno vprašljiv.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00033381
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 167, 180.
zahteva za preiskavo - obstoj utemeljenega suma - kaznivo dejanje poslovne goljufije - subsidiarni tožilec
Kot v izpodbijanem sklepu utemeljeno navaja že prvostopno sodišče, v obravnavani zadevi ni podanega utemeljenega suma storitve očitanega kaznivega dejanja, saj ni dokazov v smeri goljufivega namena osumljenca.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - zavarovanje bodoče izvršbe - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - abstraktna nevarnost - konkretna nevarnost - restriktiven pristop
Sodišče prve stopnje je zmotno ocenilo, da gre za regulacijsko začasno odredbo in da tožeča stranka zmotno opravičuje konkretno nevarnost s tem, da ne bo mogla skleniti nove koncesijske pogodbe po Zakonu o rudarstvu, če bi toženec to parcelo prodal. Predmetna zadeva ne meri na izdajo regulacijske začasne odredbe za ureditev spornega razmerja do pravnomočnosti sodbe. Začasna odredba po 2. točki prvega odstavka 273. člena ZIZ želi zavarovanje poznejše izvršbe. V predmetnem sporu je to tožbeni zahtevek na sklenitev kupoprodajne pogodbe in vpis tožene stranke v zemljiško knjigo. Zato ni mogoče obravnavati zadeve strožje oziroma restriktivno.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - otrokova korist
Glede na to, da je sodišče navedlo, da se za izdajo začasne odredbe s spornimi stiki ni odločilo niti zaradi okoliščin na strani matere niti zaradi okoliščin na strani očeta, temveč zaradi dejanske situacije in stanja, v katerem se je znašla cela družina, tožnik neutemeljeno navaja, da od sodišča pričakuje, da mu pojasni kakšne pravne in dejanske možnosti ima sam, da v okviru starševske skrbi poskrbi za to, da se pri sinovih vzpostavi ustrezen odnos do stikov z drugim od staršev in da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov. Sodišče tožniku ni očitalo, da bi stike predhodno oteževal. Drži, da eden od staršev drugega ne more prisiliti k izvrševanju stikov. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo izdalo ravno zato, da bi stike poskusilo vzpostaviti, preden bi prišlo do popolne in dokončne odtujitve med materjo in otrokoma, kar otrokoma dolgoročno zagotovo ni v korist.
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3. ZS člen 83. ZNP-1 člen 216.
nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku - predložitev pritožbe - nujne zadeve - rok za pritožbo - sodne počitnice
Da sodišče druge stopnje sploh lahko uporabi določbo tretjega odstavka 33. člena ZNP in torej presodi, ali bo upoštevalo nepravočasno pritožbo, mora sodišče prve stopnje pritožbo, vloženo po izteku roka za vložitev pritožbe (po mnenju teorije je tako pritožbo šteti za izredno pravno sredstvo), predložiti zaradi pritožbe sodišču druge stopnje.
solastnina na nepremičnini - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - manj verjetna pravica - dodelitev premoženja skladno z dednim dogovorom - sklep o dedovanju - delna posest - načelo specialnosti - domneva lastninske pravice
Na podlagi pravnomočnih sklepov je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, zato je v tem trenutku manj verjetno, da je del sporne nepremičnine v izključni lasti nasprotnega udeleženca.
vročitev poziva za odgovor na tožbo - dokazovanje vročitve - zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja
Ne držijo pritožbene navedbe, da toženi stranki ni bil vročen poziv na odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je na zahtevo pritožbenega sodišča v zvezi z vročitvijo tožbe zaradi odgovora pridobilo pojasnilo vodje sprejemne pisarne Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 12. 2019, iz katerega izhaja, da je bila pošiljki (s podatki S. Ž., , RV 081266125SI, datum oddaje 2. 4. 2019), poslani s strani sodišča, s strani sistema EVIP določena teža 136 g. Takšen sistem odpošiljanja pošiljk je odobren in uveden s strani VSRS – CIF. Teža se določi po sistemu števila listov. To pomeni, da strojepiska, ki pripravi vsebino za pošiljanje, določi poleg naslovnika tudi število listov (v konkretnem primeru 25 listov). Vodja sprejemne pisarne je po pregledu dokumentacije ugotovil, da po pripisanem opisu (tožba, priloge, poziv,...) in po fizičnem štetju listov je pošiljka vsebovala natančno 25 listov. Podatki v pojasnilu vodje sprejemne pisarne in v pojasnilu priloženih prilogah - izpisu iz EVIP-a (l. št. 34 in 35) se ujemajo tako z odredbo sodnice z dne 29. 3. 2019 (l. št. 6), da se toženi stranki vroči: (-) drugopis tožbe s prilogami; (-) poziv, naj odgovori na tožbo, po obrazcu Odg_d9; (-) povabilo k mediaciji po obrazcu m.poziv_v1(rok 30 dni) in (-) soglasje za mediacijo po obrazcu m.sogl_pod_v1., kot z navedbo vsebine na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi (Tožba s pril., Odg(d9)-poziv z dne 1. 4., m. poziv(v1) z dne 1. 4., m. sogl-pod(v1) z dne 1. 4., letak, ev.6.5.). Po pregledu spisa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožba vsebuje 2 lista, priloga (A1 do A10) 17 listov, 2 lista vsebuje poziv na odgovor na tožbo, 2 lista poziv za mediacijo in 2 lista soglasje za mediacijo, kar je skupaj 25 listov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031468
OZ člen 5, 39, 39/2, 87, 87/1, 92, 122, 190, 190/1, 191. ZPSPP člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155. SPZ člen 92. ZGD-1 člen 5.
poslovne stavbe in poslovni prostori - najem poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - pravna narava pogodbe - najemna pogodba za poslovne prostore - veljavnost pogodbe - ustna pogodba - razmerje med najemniki - neupravičena pridobitev - prenos pogodbe - nedopustna podlaga - vrnitev individualne stvari - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - povrnitev vlaganj - ničnost - nepoštena poslovna praksa - poštenost - nemoralno ravnanje - pravni učinki ničnosti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje podalo svoje mnenje, da pri takih lokalih oz. "kafičih" takšni prenosi najema in zamenjave najemnikov niso nič novega in nenavadnega, ker se to pogosto dogaja. Ob takem stališču pa je glede na trditve o ničnosti pogodbe o prenosu najemnega razmerja umanjkala presoja, ali je šlo v konkretnem primeru menjave najemnikov za nepošteno prakso. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje sicer izhaja ugotovitev, da je bil namen začetka sodelovanja med M. O. in C. C. le M. O. obet pridobitve bančnih kreditov s pomočjo pomembnega človeka v svetu bančništva, ki je C. C. očim, konec sodelovanja pa spoznanje, da od tega ne bo ničesar. Že na podlagi te ugotovitve bi lahko sodišče prve stopnje posredno sklepalo na nepošteno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in vse okoliščine obravnavanega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, mogoče zaključiti, da ni šlo za pošteno izvrševanje najemne pogodbe.
Ker sta Aneks in Dogovor o prenosu najemnega razmerja vzpostavila nepošteno prakso pri izvrševanju najemnega razmerja, poštenje pa je kot moralna vrednota predmet pravne zaščite, sta nična.
Zahtevek na ugotovitev veljavnosti najemne pogodbe ni utemeljen.
Ne gre niti za primer neznatnega uspeha, niti za primer posebnih okoliščin, ki bi narekovale, ne glede na dosežen uspeh, naložitev vseh stroškov eni pravdni stranki. Gre pa za primer, ko lahko v primeru delne zmage stranke v pravdi sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00031695
ZOZP člen 7, 7/2, 7/3, 7/3-5. OZ člen 963, 963/4. ZPP člen 14.
požar na avtomobilu - namerna povzročitev požara - kasko avtomobilsko zavarovanje - kazenska sodba - stopnja prepričanja kot dokazni standard - dokazni standard pretežne verjetnosti
V sodni praksi in teoriji je bilo stališče, da morajo biti odločilna dejstva za ugoditev tožbenemu zahtevku ugotovljena s stopnjo prepričanja že preseženo. Ravno v primerih kot je obravnavan, ko je bilo (forenzično) dokazovanje vzroka požara onemogočno zaradi uničenosti avtomobila, zadošča standard pretežne verjetnosti.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - razrešitev skrbnika
Kontrola skrbnika nad izvajanjem in plačevanjem varstva je brez dvoma potrebna in dobrodošla, in je tudi skrbnikova pravica, da v sodnih postopkih uveljavlja pravno varstvo svoje varovanke, vendar pa skrbnikovo ravnanje, ko odklanja vsakršno plačilo oskrbnine, ni ustrezno in lahko ogrozi varovankine pravice in koristi.