ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 3/1, 15, 15/3. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-2, 40, 40/1, 40/1-2, 49, 49/1.
nagrada za izvedensko delo - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - pravica izvedenca do nagrade in povračila stroškov - nestrinjanje z vsebino izvedenskega mnenja - nepopolno izvedensko mnenje - specificirani stroškovnik - pripombe - upoštevanje navodil sodišča - dodatno delo - nagrada za študij spisa - materialni stroški izvedenca
Glede na nalogo, ki je bila izvedencu naložena, in sicer da ugotovi dejanski potek sporne poti, je izdelava geodetskega načrta oziroma skice, kot je opredeljena v stroškovniku, njegovo izvedensko delo, zato poimenovanje te postavke kot stroška za izdelavo geodetskega načrta na odmero nagrade iz tega naslova ni odločilno za oceno, ali gredo izvedencu priglašeni stroški.
Če je tožnik investiral v hišo, kot navaja v pritožbi, bi bil to v zapuščinskem postopku lahko predmet izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD. Takšnega zahtevka tožnik ni postavil.
skupščina d.o.o. - ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o. - lastni poslovni delež družbe - glasovalna pravica v d.o.o. - nasprotni predlog - pravica do obveščenosti
Res določba 522. člena ZGD-1 določa, da se za postopek likvidacije, prenehanja po skrajšanem postopku, uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine smiselno uporabljajo določbe tega zakona o delniški družbi. S tem, ko tako določa, pa je treba ničnost skupščinskih sklepov presojati glede na določbo 390. člena ZGD-1, ki opredeljuje, kdaj so sklepi nični in pri tem izhaja iz ureditve v delniški družbi. Tako je sklicevanje sodišča prve stopnje na kršitev temeljnega načela iz 221. člena ZGD-12 pravilna in se sme smiselno uporabljati tudi za razmerja v družbi z omejeno odgovornostjo.
Res je, kar trdi pritožba, da je z nasprotnim predlogom mogoče predlagati drugačno vsebino prvotnega in pravočasno predlaganega skupščinskega sklepa, vendar pa se po mnenju pritožbenega sodišča mora z nasprotnim predlogom poskušati doseči le drugačno odločitev glede bistva prvotnega predloga, drugače bi res lahko šlo za novo točko dnevnega reda.
Lastni poslovni delež pa niti družbi ne daje nobenih pravic4, torej tudi ne bodočemu kupcu, kršitev te določbe pa pomeni kršitev temeljnih načel družbe in so sklepi, sprejeti na tak način nični, ker so v nasprotju z bistvom družbe.
prodajna pogodba - podjemna pogodba - vsebina pogodbe - stroški odprave napak - garancija - primopredajni zapisnik - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - klavzula funkcionalni ključ v roke - dodatna dela - dokazni predlog za zaslišanje priče - dokazni predlog za zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga
Tožeča stranka je tista, ki bi morala vedeti kje v proizvodni hali se lahko nahaja mlin, da bo konstrukcijsko gledano mogoče njegovo redno vzdrževanje. Tožeča stranka kot izvajalec je bila namreč tista, ki je bila dolžna kot strokovnjak toženo stranko kot naročnika opozoriti na pravilno mesto mlina. Ker je bil mlin postavljen na napačno mesto, ki ni omogočalo njegovega rednega vzdrževanja, gredo glede na povedano stroški njegove prestavitve v vsakem primeru v breme tožeče stranke.
Dejstvo, da se tožeča stranka ne strinja z ugotovitvami izvedenca, ne more biti razlog za postavitev drugega izvedenca. V izvedenskem mnenju ni zaznati nedoslednosti, ki bi upravičevale postavitev novega izvedenca, zgolj pritožbeno sklicevanje na trditve, ki jih je tožeča stranka podala v okviru pripomb na izvedensko mnenje in na katere je izvedenec v dopolnitvi mnenja odgovoril, pa tudi ne more omajati pravilnosti izvedenskega mnenja.
Klavzula funkcionalni ključ v roke se nanaša izključno na vse elemente iz ponudbe in Pogodbe, pri čemer v Pogodbi ni govora o pripravi prostora za montažo mlina. Stroški montaže v prostor zato predstavljajo dodatna dela oziroma dodatne stroške, ki niso zajeti v klavzuli funkcionalni ključ v roke (ta zajema presežna in nepredvidena pogodbena dela potrebna za izpolnitev izvajalčeve obveznosti). Glede na to tudi, če bi se s predlaganimi zaslišanji potrdilo, kar sta trdili stranki, se je sodišče prve stopnje že na podlagi listinskih dokazov in izvedenskega mnenja prepričalo, da tožeča stranka ne nosi stroškov prilagoditve oziroma priprave prostora za montažo mlina.
skrbništvo - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - naloge skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika - razrešitev skrbnika
Kontrola skrbnika nad izvajanjem in plačevanjem varstva je brez dvoma potrebna in dobrodošla, in je tudi skrbnikova pravica, da v sodnih postopkih uveljavlja pravno varstvo svoje varovanke, vendar pa skrbnikovo ravnanje, ko odklanja vsakršno plačilo oskrbnine, ni ustrezno in lahko ogrozi varovankine pravice in koristi.
odškodnina - višina škode - plačilo nadomestila - vzročna zveza - upravni postopek - regres Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - poškodba delavca pri delu
V tem delu je ugotovljeno, da za navedena sporna obdobja obstojijo odločbe imenovanih zdravnikov ZZZS oziroma zdravstvene komisije ZZZS, da je delavka nezmožna za delo iz razloga poškodbe pri delu, ki jih toženka ni izpodbijala in na podlagi katerih so bila delavki izplačana nadomestila plače, toženka pa je od tožnice na njihovi podlagi zahtevala refundacije izplačil.
Odločbe imenovanega zdravnika ZZZS in komisije ZZZS niso javne listine, temveč so upravne odločbe, ki postanejo dokončne in pravnomočne ter so pravna podlaga za uveljavitev pravic v zvezi z nadomestilom plače. Delodajalci so stranke oziroma stranski intervenienti v tem upravnem postopku, zato dokončne in pravnomočne odločbe zavezujejo tudi njih. Zaradi predvidenih možnosti napak imajo pravna sredstva zoper odločbe, ki jih toženka ni izkoristila. Pri tem je odveč poudariti, da se je ta pravda pričela s tožbo v letu 2015 in da tožnica nasprotuje povračilu nadomestil plače, ki so se izplačevala skoraj do konca leta 2017. Kot povzročiteljica škode in kot udeleženka omenjenega upravnega postopka, bi morala toženka nenazadnje skladno z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), načelno prepovedjo povzročanja škode (131. člen OZ) ter posledično obveznostjo, da prepreči oziroma zmanjšuje morebitno škodo, ki je tožnici upoštevaje toženkine trditve nastajala neutemeljeno, nasprotovati omenjenim odločbam in zoper njih vložiti pravna sredstva. Toženka je imela torej ne samo položaj, v katerem bi mogla vplivati na vsebino odločb, za katere sedaj smiselno zatrjuje, da niso pravilne, čeprav tožnico vsekakor zavezujejo in so bile že izvršene, ampak je bila še v položaju, v katerem bi morala vplivati na vsebino odločb.
krivdna odškodninska odgovornost - fitnes center - poškodba pri telovadbi - skrbnost ravnanja - dolžna profesionalna skrbnost - navodila za uporabo - opustitev dolžnega ravnanja - protipravnost
Tožnica se je poškodovala med vadbo v fitnes studiu toženke, ko ji je na glavo padel vadbeni drog multifunkcijske naprave, namenjen potegu uteži.
Za nastalo škodo je v celoti odgovorna toženka, ki ni zadostila standardu profesionalne skrbnosti, ker uporabnikov storitev ni seznanila z načinom varne uporabe naprave, niti ni o tem poučila svojih zaposlenih.
predlog za odlog izvršbe - javna dražba nepremičnin - sklep o izročitvi nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše
Drugi odstavek 192. člena ZIZ določa, da v sklepu o izročitvi sodišče tudi odloči, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja oziroma izprazniti poslovni prostor. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato se je zgolj lastnik dolžan izseliti iz nepremičnine in jih proste oseb in stvari, ki se nanašajo le na dolžnikove stvari, izročiti kupcu v posest. Kolikor je določeno, da so se iz stanovanjskega dela nepremičnine dolžni izseliti tudi vse z njim živeče osebe, bi namreč upnik lahko pridobil že v tem postopku izvršilni naslov za morebitne najemnike, kar pa drugi odstavek 192. člena ZIZ v povezavi s 195. členom ZIZ ne omogoča.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00030673
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 86. ZPP člen 151, 151/1, 163, 163/4.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - nemoralno ravnanje pogodbenih strank - kršitev moralnih pravil - nezmožnost izpolnitve pogodbe - subjektivne okoliščine - goljufiv namen ob sklenitvi posla - predmet pogodbe - pravnomočnost sklepa o dedovanju - upravičenja solastnika - predkupna pravica solastnika nepremičnine - trditveno breme - dokazovanje lastninske pravice - neprimeren dokaz - nezadostna trditvena podlaga - stroški postopka v zvezi z začasno odredbo
Za opredelitev določenega ravnanja ob sklepanju pogodbe kot nemoralnega zgolj okoliščina, da eden od pogodbenikov svoje obveznosti ne bo mogel izpolniti, ne zadošča, ampak bi morale biti poleg tega podane tudi jasne (konkretne) trditve o ustreznih subjektivnih okoliščinah na njegovi strani (npr. goljufiv namen).
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1, 427/2, 427/2-1, 432-3, 432-2, 433, 438, 438/1. ZGD-1 člen 59, 59/1.
postopek izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - začetek postopka po uradni dolžnosti - ustavitev postopka izbrisa - ugovor upnika - pritožba predlagatelja
Zoper navedeni sklep se je pritožil A. A. z navedbo, da je predlagatelj postopka izbrisa. S tem statusom pa ima po drugem odstavku 438. člena ZFPPIPP pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka izbrisa le v primeru, če se je postopek izbrisa začel na njegov predlog. Status udeleženca postopka izbrisa ima namreč po 2. točki 432. člena ZFPPIPP predlagatelj postopka izbrisa, če je sodišče začelo postopek izbrisa na predlog. Kot izhaja iz podatkov registrskega sodišča (red. št. 6), pa je pritožnik sicer 12. 8. 2019 vložil predlog za izbris subjekta vpisa na podlagi 433. člena ZFPPIPP, vendar postopek izbrisa na podlagi njegovega predloga še ni bil začet. Tako se pokaže, da pritožnik v tem postopku, začetem po uradni dolžnosti in ne na predlog, statusa udeleženca nima in da njegova pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena.
ZNP člen 31, 31/3, 33, 33/3. ZS člen 83. ZNP-1 člen 216.
nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku - predložitev pritožbe - nujne zadeve - rok za pritožbo - sodne počitnice
Da sodišče druge stopnje sploh lahko uporabi določbo tretjega odstavka 33. člena ZNP in torej presodi, ali bo upoštevalo nepravočasno pritožbo, mora sodišče prve stopnje pritožbo, vloženo po izteku roka za vložitev pritožbe (po mnenju teorije je tako pritožbo šteti za izredno pravno sredstvo), predložiti zaradi pritožbe sodišču druge stopnje.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - začasna dodelitev otroka v varstvo in vzgojo - začasna določitev stikov - stiki pod nadzorom - otrokova korist
Glede na to, da je sodišče navedlo, da se za izdajo začasne odredbe s spornimi stiki ni odločilo niti zaradi okoliščin na strani matere niti zaradi okoliščin na strani očeta, temveč zaradi dejanske situacije in stanja, v katerem se je znašla cela družina, tožnik neutemeljeno navaja, da od sodišča pričakuje, da mu pojasni kakšne pravne in dejanske možnosti ima sam, da v okviru starševske skrbi poskrbi za to, da se pri sinovih vzpostavi ustrezen odnos do stikov z drugim od staršev in da opusti vse, kar otežuje izvajanje stikov. Sodišče tožniku ni očitalo, da bi stike predhodno oteževal. Drži, da eden od staršev drugega ne more prisiliti k izvrševanju stikov. Sodišče prve stopnje je začasno odredbo izdalo ravno zato, da bi stike poskusilo vzpostaviti, preden bi prišlo do popolne in dokončne odtujitve med materjo in otrokoma, kar otrokoma dolgoročno zagotovo ni v korist.
URS člen 29, 137. ZKP člen 364, 364/7, 370, 371, 371/1-11, 371/2. ZOdv člen 2, 2/1.
zaseg predmetov, listin in naprav odvetnika - mobilni telefoni - hišna preiskava - preiskava odvetniške pisarne - odvetniška dejavnost - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pojem protispisnosti
Zmotna ugotovitev procesnih dejstev na eni strani ter pogojno imenovana protispisnost kot del zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka na drugi, sta dve različni stvari. Pri slednji je njeno bistvo v napačni navedbi (povzetku) vsebine, ki je v posameznem dokazu posredovana in ki je lahko šele nato pravilno ali napačno ocenjena. Pomeni, da napačna navedba ne more biti posledica napačne ocene kot to v učinku izhaja iz prve pritožbe, ampak je kvečjemu obratno.
Biti skrbnik obdolženčevih procesnih jamstev iz 29. člena Ustave ni isto kot biti skrbnik odvetništva kot samostojne in neodvisne službe iz 137. člena Ustave, namenjene uresničevanju interesov strank pred sodišči in drugimi državnimi organi (prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu), zaradi česar tudi ni isto izkazati se z izkaznico Zbornice ter za obdolženca predložiti pooblastilo ali predložiti pooblastilo oziroma obvestilo predsednika Zbornice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00033866
ZPP člen 482, 32/2-7. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost
V obravnavanem primeru gre po vsebini za spor družbe z omejeno odgovornostjo proti (nekdanjemu) direktorju za povrnitev denarnih sredstev, ki si jih je prilastil kot direktor družbe z neupravičeno uporabo bančne plačilne kartice družbe za zasebne namene in potrebe. Torej ne gre za spor o pravici, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, za katerega bi bilo pristojno Delovno sodišče, ampak za spor med družbo in direktorjem oziroma organom upravljanja za katerega je treba uporabiti pravo gospodarskih družb. Položaj direktorja in njegova odgovornost sta podrobno urejena v ZGD-1. Temelja odškodninske odgovornosti po 263. členu ZGD-1 in neupravičene obogatitve po 190. členu OZ pa sta si podobna in se deloma prekrivata. Ker je odškodninska odgovornost direktorja urejena v ZGD-1 je tudi zahtevek zaradi neupravičene obogatitve po OZ, ki izhaja iz iste dejanske podlage kot odškodninski zahtevek po ZGD-1, povezan z gospodarskim pravom. Po 2. točki prvega odstavka 482. člena ZPP veljajo v sporih med družbeniki, družbeniki in družbami ter družbami in člani organov upravljanja družb za katere je treba uporabiti pravo gospodarskih družb, pravila o postopku v gospodarskih sporih. V gospodarskih sporih po določbi 7. točke drugega odstavka 32. člena ZPP sodijo okrožna sodišča.
ZDR-1 člen 135, 135/2, 135/3.. ZIZ člen 23, 23/3, 41, 41/5.
navedbe v predlogu za izvršbo - predpisani obrazec - oznaka verodostojne listine v predlogu za izvršbo
Postopanje izvršilnega sodišča, ki ne bi upoštevalo prilog oziroma pripisov izven omejenega prostora na obrazcu predloga za izvršbo, bi pomenilo nedopusten poseg v pravico upnika do sodnega varstva (23. člen Ustave RS).
solastnina na nepremičnini - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - manj verjetna pravica - dodelitev premoženja skladno z dednim dogovorom - sklep o dedovanju - delna posest - načelo specialnosti - domneva lastninske pravice
Na podlagi pravnomočnih sklepov je v zemljiški knjigi vpisana solastnina, zato je v tem trenutku manj verjetno, da je del sporne nepremičnine v izključni lasti nasprotnega udeleženca.
vročitev poziva za odgovor na tožbo - dokazovanje vročitve - zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe in izpraznitev stanovanja
Ne držijo pritožbene navedbe, da toženi stranki ni bil vročen poziv na odgovor na tožbo. Sodišče prve stopnje je na zahtevo pritožbenega sodišča v zvezi z vročitvijo tožbe zaradi odgovora pridobilo pojasnilo vodje sprejemne pisarne Okrožnega sodišča v Celju z dne 4. 12. 2019, iz katerega izhaja, da je bila pošiljki (s podatki S. Ž., , RV 081266125SI, datum oddaje 2. 4. 2019), poslani s strani sodišča, s strani sistema EVIP določena teža 136 g. Takšen sistem odpošiljanja pošiljk je odobren in uveden s strani VSRS – CIF. Teža se določi po sistemu števila listov. To pomeni, da strojepiska, ki pripravi vsebino za pošiljanje, določi poleg naslovnika tudi število listov (v konkretnem primeru 25 listov). Vodja sprejemne pisarne je po pregledu dokumentacije ugotovil, da po pripisanem opisu (tožba, priloge, poziv,...) in po fizičnem štetju listov je pošiljka vsebovala natančno 25 listov. Podatki v pojasnilu vodje sprejemne pisarne in v pojasnilu priloženih prilogah - izpisu iz EVIP-a (l. št. 34 in 35) se ujemajo tako z odredbo sodnice z dne 29. 3. 2019 (l. št. 6), da se toženi stranki vroči: (-) drugopis tožbe s prilogami; (-) poziv, naj odgovori na tožbo, po obrazcu Odg_d9; (-) povabilo k mediaciji po obrazcu m.poziv_v1(rok 30 dni) in (-) soglasje za mediacijo po obrazcu m.sogl_pod_v1., kot z navedbo vsebine na obvestilu sodišču o opravljeni vročitvi (Tožba s pril., Odg(d9)-poziv z dne 1. 4., m. poziv(v1) z dne 1. 4., m. sogl-pod(v1) z dne 1. 4., letak, ev.6.5.). Po pregledu spisa tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožba vsebuje 2 lista, priloga (A1 do A10) 17 listov, 2 lista vsebuje poziv na odgovor na tožbo, 2 lista poziv za mediacijo in 2 lista soglasje za mediacijo, kar je skupaj 25 listov.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 343, 343/4. ZFPPIPP člen 59, 59/2, 61, 61/3, 61/4, 61/6, 296, 296/1, 296/5.
stečajni postopek nad toženo stranko - prekinitev postopka - prijava terjatev - rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah - osnovni seznam preizkušenih terjatev - pravni interes za pritožbo - postopek s pritožbo - nedovoljena pritožba
Iz podatkov registra v AJPES izhaja, da se je pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zoper toženo stranko začel stečajni postopek dne 20. 9. 2019 (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 20. 9. 2019). S tem dnem je prišlo do prekinitve postopka po samem zakonu (4. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja, ni bilo ovire za izdajo tega sklepa (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP).
Pravico do pritožbe ima le tista stranka, pravni položaj katere se z odločbo pritožbenega sodišča lahko glede njenega konkretnega zahtevka izboljša. Pravni interes za pritožbo pa mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot tudi v času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe pravni interes odpade, jo je potrebno zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00033686
ZZZDR člen 51, 59. SPZ člen 11. ZPP člen 214, 347, 347/1.
skupno premoženje zakoncev - ugotovitev obsega skupnega premoženja - lastninska pravica tretjega - domneva lastninske pravice - terjatev na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - neprerekana dejstva - nesporna dejstva - pritožbena obravnava - obstoj pravnega interesa - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča - ugotovitev obsega zapuščine - zavezovalni pravni posel - učinkovanje sodbe
Sodišče ne more odločati o obsegu in deležih na stvari, ki naj bi sodila v skupno premoženje, če ima lastninsko pravico na tej stvari v resnici tretja oseba, ki v postopku ne sodeluje. V skupno premoženje kvečjemu sodi terjatev zakoncev do lastnika, da izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.