tožba na ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - priznanje očetovstva pred Centrom za socialno delo (CSD) - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - varstvo koristi otroka
V sodni praksi je že zavzeto stališče, da se priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, to dokaže le v sodnem postopku.
S priznanjem očetovstva je zadoščeno varstvu koristi otroka in zgolj s poudarjanjem teh koristi tožnica dokaza z DNK analizo ne more izsiliti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031468
OZ člen 5, 39, 39/2, 87, 87/1, 92, 122, 190, 190/1, 191. ZPSPP člen 12. ZPP člen 154, 154/2, 155. SPZ člen 92. ZGD-1 člen 5.
poslovne stavbe in poslovni prostori - najem poslovnega prostora - uporaba poslovnega prostora - pravna narava pogodbe - najemna pogodba za poslovne prostore - veljavnost pogodbe - ustna pogodba - razmerje med najemniki - neupravičena pridobitev - prenos pogodbe - nedopustna podlaga - vrnitev individualne stvari - povrnitev premoženjske škode - trditveno in dokazno breme - povrnitev vlaganj - ničnost - nepoštena poslovna praksa - poštenost - nemoralno ravnanje - pravni učinki ničnosti - sprememba odločitve o pravdnih stroških
V razlogih sodbe je sodišče prve stopnje podalo svoje mnenje, da pri takih lokalih oz. "kafičih" takšni prenosi najema in zamenjave najemnikov niso nič novega in nenavadnega, ker se to pogosto dogaja. Ob takem stališču pa je glede na trditve o ničnosti pogodbe o prenosu najemnega razmerja umanjkala presoja, ali je šlo v konkretnem primeru menjave najemnikov za nepošteno prakso. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje sicer izhaja ugotovitev, da je bil namen začetka sodelovanja med M. O. in C. C. le M. O. obet pridobitve bančnih kreditov s pomočjo pomembnega človeka v svetu bančništva, ki je C. C. očim, konec sodelovanja pa spoznanje, da od tega ne bo ničesar. Že na podlagi te ugotovitve bi lahko sodišče prve stopnje posredno sklepalo na nepošteno prakso. Po oceni pritožbenega sodišča je v konkretnem primeru glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in vse okoliščine obravnavanega primera, ki izhajajo iz podatkov spisa, mogoče zaključiti, da ni šlo za pošteno izvrševanje najemne pogodbe.
Ker sta Aneks in Dogovor o prenosu najemnega razmerja vzpostavila nepošteno prakso pri izvrševanju najemnega razmerja, poštenje pa je kot moralna vrednota predmet pravne zaščite, sta nična.
Zahtevek na ugotovitev veljavnosti najemne pogodbe ni utemeljen.
Ne gre niti za primer neznatnega uspeha, niti za primer posebnih okoliščin, ki bi narekovale, ne glede na dosežen uspeh, naložitev vseh stroškov eni pravdni stranki. Gre pa za primer, ko lahko v primeru delne zmage stranke v pravdi sodišče glede na dosežen uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00032052
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 8, 8-1. OZ člen 180, 180/1. ZPP člen 19, 19/2, 22, 22/1.
odškodnina za duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega - spor z mednarodnim elementom - pristojnost sodišča RS - medsebojna povezanost tožbenih zahtevkov
SEU je pojasnilo, da morajo biti za uporabo izjeme iz 1. točke 8. člena Uredbe izpolnjeni naslednji kriteriji:
- tožbeni zahtevki morajo biti med seboj tako tesno povezani, da jih je smotrno obravnavati in o njih odločati skupaj; in
- da se skupno obravnavo zahtevkov izogne tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica različnih postopkov.
V zadevi C-98/06 je SEU izrecno pojasnilo, da istovetnost pravnih podlag tožb, vloženim proti različnim toženim osebam, ni del pogojev določenih za uporabo 1. točke 8. člena Uredbe.
V tej zvezi je namreč SEU pojasnilo, da je za uporabo 1. točke 8. člena Uredbe potrebno preveriti zgolj, ali obstaja med različnimi zahtevki, ki jih je vložil isti vlagatelj proti različnim toženim osebam, medsebojna zveza, tako da obstaja interes, da se jih presoja skupaj (da bi se s tem izognili tveganju nezdružljivosti sodnih odločb, ki bi lahko bile posledica ločenih postopkov).
odpoved pogodbe - pravni standard - kršitev pogodbenih obveznosti - pogodbena kazen - odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
Dikcija "hujše kršitve pogodbe" iz 8. člena Pogodbe je pravni standard, ki ga sodišče preizkusi oziroma ugotavlja glede na okoliščine konkretnega primera. Tožena stranka je v odpovedi zelo natančno opisala dejanske okoliščine in na podlagi ugotovljene kršitve, ki jo je glede na določilo 6. člena Aneksa št. 4 k Pogodbi tudi materialnopravno opredelila, tožeči stranki izrekla pogodbeno kazen po navedeni določbi, nato pa tožeči stranki tudi odpovedala Pogodbo. Očitane dejanske okoliščine je v postopku preizkusa utemeljenosti odpovednega razloga ugotovilo tudi sodišče prve stopnje. Ni pomembno, da je tožena stranka v odgovoru na tožbo navajala tudi nekatere druge domnevne kršitve. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da sodišče presoja le kršitve, opredeljene z dejanskimi ugotovitvami v odpovedi z dne 23. 4. 2015, ne morebitne druge kršitve (21. točka obrazložitve). V skladu s tem pojasnilom je sodišče tudi ravnalo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031180
ZKP člen 67, 67/3, 70, 70/2, 70/5, 383, 383/1, 383/1-1. KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6.
prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - nevarnost za življenje in zdravje - konkretizacija zakonskih znakov - obvezna obramba - postavitev zagovornika po uradni dolžnosti - navzočnost zagovornika na glavni obravnavi - odvetnik - nadomeščanje odvetnika - odvetniški kandidat - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Peti odstavek 70. člena ZKP določa, da se za zagovornika po uradni dolžnosti lahko postavi samo odvetnik. Po določbi tretjega odstavka 67. člena ZKP sme sicer zagovornika, razen v postopku pred Vrhovnim sodiščem, nadomeščati odvetniški kandidat, vendar se to nanaša samo na zagovornika po pooblastilu, ne pa tudi na zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti. Kljub temu, da je bil kot zagovornik po uradni dolžnosti postavljen odvetnik, je obtoženega na predobravnavnem naroku ter na glavni obravnavi namesto oziroma za odvetnika zastopala odvetniška kandidatka. Glede na to, da drugi odstavek 70. člena ZKP določa, da mora imeti obtoženec zagovornika, če oziroma ko mu je odvzeta prostost in dokler traja zoper njega odrejeni pripor in ker zakon ne dopušča, da bi po uradni dolžnosti postavljenega zagovornika lahko nadomeščal odvetniški kandidat, je šteti, da obtoženi v predmetni zadevi na preobravnavnem naroku ter glavni obravnavi dejansko ni imel zagovornika.
Nenavzočnost obtoženčevega zagovornika, ko zakon določa obvezno obrambo, predstavlja absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 1. točke prvega odstavka 383. člena ZKP glede vprašanja, ali je bila glavna obravnava opravljena v navzočnosti obtoženčevega zagovornika, ko je obramba obvezna. Na to kršitev pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.
sodna taksa - izjava o premoženjskem stanju - samska oseba
Sodišče prve stopnje je na podlagi izjave o premoženjskem stanju obsojenko utemeljeno štelo kot samsko osebo in v nadaljevanju glede na njene dohodke in premoženje pravilno ugotovilo obsojenkin materialni položaj.
Glede na citirane splošne pogoje pomeni novo vrednost uničenih premičnin njihova nabavna vrednost, kar pa je cena, ki je potrebna za nabavo nove premičnine, torej cena z DDV.
nesreča pri delu - varnost in zdravje pri delu - pojem delodajalca - dejanski delodajalec - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost - objektivna pogojenost višine odškodnine
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavani zadevi za atipično pogodbo o delu, katere predmet je gola storitev - izvajanje varilskih del. Bistveni element takšne atipične pogodbe je nekonkretizirana obveznost. Tožena stranka konkretno niti ne trdi, da je šlo za vnaprej dogovorjeno izdelavo stvari, temveč razloge sklenitve tovrstne pogodbe utemeljuje na potrebah poslovne prakse, vendar s tem argumentom ne more uspeti.
Prav tako ni dvoma, da je šlo v obravnavani zadevi tudi za situacijo skupnega delovišča, saj to v pritožbi priznava tudi tožena stranka (str. 10 pritožbe). Po stališču Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 207/2014 se odškodninska odgovornost zaradi kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu razširja na naročnike del, ki so organizirali delovni proces na skupnem gradbišču in odgovarjali za nadzor glede varnosti pri delu. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in prepričljivo obrazložilo obstoj prav takšnih okoliščin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00034214
ZFPPIPP člen 269, 271. SPZ člen 257. ZIZ člen 271.
stavbna pravica - rok za izpodbijanje pravnih dejanj - začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - nastanek nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - obdobje izpodbojnosti
Korist od bioplinarne ima imetnik stavbne pravice in ne lastnik nepremičnine, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o povečanju vrednosti nepremičnine tožnika, zaradi ustanovljene stavbne pravice in izgradnje bioplinarne.
izvršilni stroški - pravda za nedopustnost izvršbe
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka odločilo na podlagi 154. člena ZPP, pri tem pa je spregledalo določbo 160. člena ZPP, ki določa, da se v izločitveni pravdi, v kolikor se zahtevku ugodi za izločitev stvari in sodišče ugotovi, da je tožena stranka kot upnik v izvršilnem postopku utemeljeno mislilo, da na teh stvareh ne obstajajo pravice drugih, odloči, da mora vsaka stranka kriti svoje stroške postopka.
priznanje in izvršitev odločbe, s katero je v drugi državi članici izrečena denarna kazen - vročitev odločbe - seznanitev z odločbo - dejanska seznanitev z dokumentom
Sodišče, ki odloča o predlogu za priznanje in izvršitev odločbe pristojnega organa države izdaje, je glede na okoliščine zadeve dolžno preveriti, ali se je zadevna oseba (storilec) lahko dejansko seznanila z odločbo o naložitvi denarne kazni in ali je imela zadosten rok za pripravo svoje obrambe.
S tem, ko obsojencu ni bila v izjavo poslana tudi dopolnitev predloga direktorja ZPKZ M., se obsojeni do teh očitkov iz dopolnitve ni mogel opredeliti, s čimer mu je bila kršena ustavna pravica do izjave v smislu določbe člena 22 Ustave Republike Slovenije in kršitev člena 5/II Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot to pravilno uveljavlja zagovornik.
Sodišče prve stopnje glede viška pobotne terjatve o ugovoru pobota v izreku ni odločilo, ni ugotovilo, da pobotna terjatev do višine tožbene terjatve ne obstoji. Pritožnica ni predlagala izdajo dopolnilne sodbe. Že zato je pritožba v tem delu neutemeljena. Sicer pa ugovor pobota ne bi mogel biti uspešen že iz zgoraj povedanega. Poleg tega se ugovor odloga zapadlosti tožbene terjatve in procesni pobot s pobotno terjatvijo, ki temeljita na istem dejanskem stanju, po naravi stvari izključujeta.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZG člen 37, 37/4, 75, 75/1, 77.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - gozdna cesta - inšpekcijski postopek - pooblastila inšpektorja - ugotavljanje dejanskega stanja - pravnomočna odločitev o glavni stvari
Od pravnomočnega zaključka inšpekcijskega postopka ni pričakovati pravnomočne odločitve o vprašanju, ali je sporna cesta gozdna cesta, kot o glavni stvari na matičnem področju in tako niso podani pogoji za prekinitev postopka iz 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP.
Tožena stranka sklepa z dne 9. 10. 2019 ni prejela 15. 11. 2019, kot to trdi v pritožbi (od kje ta datum, iz pritožbe ni mogoče ugotoviti, niti ni tožena stranka pojasnila, na podlagi česa trdi, da je sklep prejela šele navedenega dne), saj je iz podpisane povratnice, pripete k sklepu z dne 9. 10. 2019 (l. št. 51 spisa) razvidno, da je bil pooblaščencu tožene stranke sklep vročen 11. 10. 2019. Da je tožena stranka pritožbo vložila (šele) 30. 10. 2019, ni sporno. To pa je prepozno.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 272, 273, 273/1, 273/1-3, 273/2.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - denarna kazen - izpolnitev obveznosti na podlagi začasne odredbe
Zahteve lahko izpolni le tožena stranka in nihče drug. Izročitev ključev, daljinskih upravljalcev, sporočitev gesla ne more opraviti sodni izvršitelj, tožeča stranka pa ne zahteva dovoljenja za zamenjavo ključavnic ali daljinskih upravljalcev, zato so ta dejanja vezana le na toženo stranko.
plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse za pritožbo - rok za plačilo sodne takse - umik pritožbe - domneva umika pritožbe
Ker sodna taksa ni bila plačana v roku, določenem v nalogu za plačilo sodne takse, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pritožbo štelo za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
stvarna služnost hoje in vožnje - prenehanje stvarne služnosti - bistveno spremenjene okoliščine - služnost na delu nepremičnine - parcelacija nepremičnine - razlaga spornih pogodbenih določb
Sodišče je res zapisalo, da sta izpovedba in izjava "prirejeni za potrebe predmetnega pravdnega postopka", vendar je ta svoj zaključek v nadaljnjih točkah obrazložitve tudi pojasnilo. In sicer je argumentiralo, da so določila pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti jasna, zato jih je uporabilo, kot se glasijo.
izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica tretjega na predmetu izvršbe - verjetno izkazana pravica - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe - trajanje odloga
V primeru, ko je tretji napoten na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe na določen predmet, je odlog izvršbe na ta predmet mogoč le do pravnomočnega zaključka navedene pravde. Če se ta pravda pravnomočno zaključi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, namreč prav to dejstvo kaže na to, da obstoj pravice tretjega na predmetu izvršbe s pravnomočno sodbo zagotovo ni izkazan (a contrario razlaga prvega odstavka 73. člena ZIZ) ter da je posledično še toliko manj mogoče govoriti o verjetnosti obstoja te pravice. V tem primeru tudi vložitev nove, v konkretnem primeru izbrisne tožbe, ne izkazuje oziroma ne vzpostavlja verjetnosti obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe, zato zgolj vložitev takšne tožbe ni okoliščina, ki bi jo sodišče lahko upoštevalo pri presoji predloga tretje za odlog izvršbe.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja
V obravnavanem primeru je sodišče izvedencu omogočilo, da je na pripombe strank odgovoril tako pisno kot ustno, in sicer je izvedensko mnenje še ustno trikrat pisno dopolnil, na naroku 24. 10. 2019 pa je izvedensko mnenje dodatno pojasnjeval. Pri tem ni odgovarjal na vprašanja, ki mu še ne bi bila zastavljena oziroma na vprašanja, na katera mu pred tem še ne bi bilo treba odgovoriti. Navedeno torej pomeni, da izvedenec na naroku 24. 10. 2019 v dopolnilnem mnenju ni odgovarjal na dodatna vprašanja sodišča in s tem ni opravil nove naloge, ampak je odgovarjal na pripombe v zvezi s prvim izvedenskim mnenjem. Zato tudi ni upravičen do dodatnega plačila storitev in nagrade za ustno podajanje mnenja, ker je le dopolnjeval svoje delo oziroma še ni v celoti izpolnil svoje naloge.