izvršba na nepremičnino - odlog izvršbe na predlog tretjega - pravica tretjega na predmetu izvršbe - verjetno izkazana pravica - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - vezanost na sodbo pravdnega sodišča o nedopustnosti izvršbe - trajanje odloga
V primeru, ko je tretji napoten na pravdo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe na določen predmet, je odlog izvršbe na ta predmet mogoč le do pravnomočnega zaključka navedene pravde. Če se ta pravda pravnomočno zaključi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka tretjega za ugotovitev nedopustnosti izvršbe, namreč prav to dejstvo kaže na to, da obstoj pravice tretjega na predmetu izvršbe s pravnomočno sodbo zagotovo ni izkazan (a contrario razlaga prvega odstavka 73. člena ZIZ) ter da je posledično še toliko manj mogoče govoriti o verjetnosti obstoja te pravice. V tem primeru tudi vložitev nove, v konkretnem primeru izbrisne tožbe, ne izkazuje oziroma ne vzpostavlja verjetnosti obstoja pravice tretje na predmetu izvršbe, zato zgolj vložitev takšne tožbe ni okoliščina, ki bi jo sodišče lahko upoštevalo pri presoji predloga tretje za odlog izvršbe.
tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - nastanek skupnega premoženja - vložek posebnega premoženja - nakup nepremičnine v času trajanja zakonske zveze - čas sklenitve pogodbe - uporaba SPZ - načelo superficies solo cedit - vlaganja v nepremičnino, ki je posebno premoženje - graditelj - dogovor o nastanku solastnine - odsotnost trditev - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - zavrnjen zahtevek
Nepremičnina (prostorsko odmerjen del zemeljske površine) je bila v času trajanja zakonske zveze kupljena s posebnim premoženjem toženke, in ne s sredstvi, pridobljenimi z delom v času trajanja zakonske zveze. SPZ, ki je začel veljati 1. 1. 2003, je dosledno uveljavil načelo povezanosti zemljišča in objekta (8. člen SPZ). Tudi v teoriji in sodni praksi je načelo superficies solo cedit dosledno sprejeto. To pomeni, da vsaka prirast (vlaganje, adaptacija) pripade zakoncu, ki je lastnik nepremičnine (prostorsko odmerjenega dela zemeljske površine). Za nepremičninsko področje ni (več) mogoče uporabiti določb o spojitvi in izdelavi nove stvari. Ali je bila prirast (gradnja hiše) pridobljena tudi s skupnim premoženjem, s čimer se je ukvarjalo sodišče prve stopnje, torej za odločitev, ali nepremičnina spada v skupno premoženje, ni pravno relevantno.
V skladu z drugim odstavkom 48. člena SPZ se lahko lastnik in graditelj sicer dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina; graditelj pa lahko na podlagi takšnega dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo. V primerih, ko gre za premoženjska razmerja med zakoncema, je po sodni praksi tega sodišča (takšne prakse Vrhovnega sodišča ni) možen tudi dogovor, da postane posebno premoženje enega od zakoncev del njunega skupnega premoženja, a ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil namen pravdnih strank ustvariti skupno prebivališče - dom za njuno družino (in soglasje o nakupu), za obstoj dogovora v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ, ki bi imel lastninsko pravne posledice, ne zadošča. Trditev o kakršnemkoli dogovoru o tem, da bo na podlagi skupnih vlaganj nastala skupna lastnina zakoncev (ali solastnina v smislu drugega odstavka 48. člena SPZ), tožnik ni nikdar podal.
Praviloma ugovor posebnega premoženja še ne pomeni ugovora večjega deleža na skupnem premoženju. A ob tem, da skupnega premoženja ni, tudi deležev na njem ne more biti. Določitev deležev na skupnem premoženju namreč predpostavlja, da skupno premoženje obstaja. Brez skupnega premoženja ne more biti deležev na njem. Šele ko je med pravdnima strankama ugotovljeno, da skupno premoženje imata, lahko sodišče (če o tem obstaja spor) določi deleža na skupnem premoženju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037708
ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 22, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 42, 57, 57/3. ZPP člen 363, 363/2. DZ člen 240, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - skrbništvo - pritožba zoper končni sklep - rok za pritožbo - preiskovalno načelo - varstvo osebe z duševno motnjo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - naloge skrbnika
Pritožnik ni predlagatelj ali druga oseba, ki bi bila skladno z določili 21., 58. in 59. člena ZNP-1 udeleženec postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, zato mu sodišče lahko udeležbo v postopku dovoli le, če ugotovi, da bo ali utegne biti z izdajo sodne odločbe prizadet njegov pravni položaj, to je njegove pravice ali obveznosti (22. člen ZNP-1). Vpliva postopka na njegove pravice ali obveznosti pa pritožnik ne v predlogu za dopustitev udeležbe ne v pritožbi niti ne zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030945
OZ člen 108, 108/1, 108/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev pogodbe z zaporednimi obveznostmi - odstop od pogodbe
Ker je bilo tožnikovo znanje pomanjkljivo oziroma ga ni imel, mu toženec ni bil dolžan omogočiti opravljanja izpita. Tožnik je bil tisti, ki je odstopil od pogodbe, to pa je lahko storil le glede neizpolnjene obveznosti, to je opravljanja izpita. Ker že izpolnjene obveznosti (delo v skupini) brez neizpolnjene obveznosti (opravljanje izpita) za tožnika niso bile brez pomena, je tožnikov zahtevek za povrnitev plačila sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
pravica do pritožbe - ustavna pravica - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse - procesna predpostavka
Omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse kot procene predpostavke ne more pomeniti nedopustnega omejevanja pravice do pritožbe. Cilj zakonodajalca, kot ga je mogoče razbrati iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju 8. člena ZST-1 je bil, da se s takšno ureditvijo doseže pospešitev in ekonomičnost postopka ter večja učinkovitost pravice do sodnega varstva. Takšna ureditev namreč sili stranko, da še pred vložitvijo pritožbe oceni svoje možnosti za uspeh in jo odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih pritožb. Osebam s slabim premoženjskim stanjem je zagotovljena možnost, da se jih pod določenimi pogoji oprosti plačila takse, zato pristop do pritožbenega sodišča ni nesorazmerno otežen, ureditev posledično ni ustavno nedopustna, niti v nasprotju s 6. členom EKČP.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse
V konkretnem primeru gre za pravdni postopek, kjer kot stranki nastopata tožeča in tožena stranka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tisti, ki je dolžan plačati takso, je zato materialnopravno pravilna.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja
V obravnavanem primeru je sodišče izvedencu omogočilo, da je na pripombe strank odgovoril tako pisno kot ustno, in sicer je izvedensko mnenje še ustno trikrat pisno dopolnil, na naroku 24. 10. 2019 pa je izvedensko mnenje dodatno pojasnjeval. Pri tem ni odgovarjal na vprašanja, ki mu še ne bi bila zastavljena oziroma na vprašanja, na katera mu pred tem še ne bi bilo treba odgovoriti. Navedeno torej pomeni, da izvedenec na naroku 24. 10. 2019 v dopolnilnem mnenju ni odgovarjal na dodatna vprašanja sodišča in s tem ni opravil nove naloge, ampak je odgovarjal na pripombe v zvezi s prvim izvedenskim mnenjem. Zato tudi ni upravičen do dodatnega plačila storitev in nagrade za ustno podajanje mnenja, ker je le dopolnjeval svoje delo oziroma še ni v celoti izpolnil svoje naloge.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031936
ZKP člen 15, 311, 311/3, 344, 355, 369, 369/4. KZ člen 244. ZGD člen 240, 241.
zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - pravna opredelitev kaznivega dejanja - izvajanje dokazov - znova začeta glavna obravnava - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vzročna zveza - pravica do zagovora - zloraba pravice - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obogatitveni namen - premoženjska korist - delictum proprium - zloraba položaja - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Dokazi na znova začeti glavni obravnavi se niso izvajali v skladu z določbami ZKP, saj ni mogoče, da bi prvostopenjsko sodišče v tako kratkem času izvedlo dokazno gradivo v takšnem obsegu, vendar pritožnik ne izkaže vzročne zveze - v ničemer ne pojasni, kako naj bi navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00031095
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - paranoidna shizofrenija
Izvedenka psihiatrične stroke se je opredelila tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Poudarila je, da je zaradi nesodelovanja in poslabšanja stanja potrebna namestitev v psihiatrični bolnišnici.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - demenca
Iz mnenja izvedenca izhaja, da potrebuje pridržani zaradi demence, psihičnih in telesnih simptomov, stalno strokovno oskrbo, brez katere prepuščen sam sebi, ne bi zmogel preživeti. Potrebuje stalen nadzor in vsestransko pomoč za zadovoljevanje vseh nujnih življenjskih potreb, sam ni sposoben niti priklicati pomoči. Navedeno pomeni, da je ogroženo ne le zdravje pridržanega, ampak tudi življenje. Zdravljenje in pomoč se mu lahko nudi le na oddelku pod posebnim nadzorom, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da ne potrebuje zdravljenja pod posebnim nadzorom v psihiatrični kliniki.
priposestvovanje dela nepremičnine - pravična ocena - kriteriji - kriteriji posesti - ureditev meje - močnejša pravica
Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno izrecno opredeliti do priposestvovanja, saj gre za materialno pravno vprašanje, pri čemer predlagateljici nista izkazali že izključne (lastniške) rabe spornega pasu. V takšni situaciji o priposestvovanju vsekakor ni mogoče govoriti in sodišče prve stopnje, ker meja tudi ni bila dokončno določena v upravnem (geodetskem) postopku, pravilno ni odločalo o razmejitvi spornega prostora na podlagi močnejše pravice (glej 77. člen SPZ). Izpodbijani sklep je tako, ker so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, vsekakor mogoče preizkusiti in ne obstojijo pomanjkljivosti v tej smeri. Ker ni bila izkazana izključna posest spornega prostora, je odpadla še možnost odločanja po kriteriju zadnje mirne posesti in sodišče prve stopnje se je pravilno odločilo za uporabo kriterija na podlagi pravične ocene.
oporočno dedovanje - sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - pravica do izjave - vabljenje na narok - vročanje - vabilo - kršitev pravice do izjave
Upoštevaje povedano iz spisa ne izhaja, da (glej izrek izpodbijanega sklepa) ″se pritožnik na narok(e) ni zglasil in ni oporekal veljavnosti zapustnikove oporoke″. Vabilo pritožniku za narok 20. 8. 2019 ni bilo izkazano, medtem ko je upoštevaje fikcijo vročitve (glej 142. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) vabilo za narok dne 25. 9. 2019 prejel šele po preteku 15 dnevnega roka po danem obvestilu z dne 13. 9. 2019, kar je prepozno in torej tudi vabilo pritožniku za ta narok ni izkazano. Drugih narokov do izdaje izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni opravilo. Povedano drugače, drži zavzemanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Pritožniku je bila namreč kršena pravica do izjave, saj ni bil vabljen na narok v zapuščinski obravnavi in se posledično tudi ni imel možnosti izreči o sporni oporoki.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1 - 1. ZPP člen 208, 208/2.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Glede na določila 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP in drugega odstavka 208. člena ZPP je odločitev o prekinitvi in nadaljevanju prekinjenega postopka v dispoziciji sodišča.
nepremoženjska škoda - presoja višine odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Upoštevaje dejstvo, da je v obravnavanem primeru tožnica utrpela predvsem udarnino glave, ki je rezultirala tudi v zmanjšanju življenjske aktivnosti, in zvin desnega skočnega sklepa, je njeno nepremoženjsko škodo po pregledu sodne prakse in upoštevaje preostale konkretne okoliščine tega primera treba smiselno povezati z odmerami odškodnin v okvirno podobnih zadevah (npr. z zadevami VS RS II Ips 688/2009 (6 PNP za telesne bolečine in strah), II Ips 210/2007 (5 PNP za telesne bolečine in strah), II DoR 151/2010 (6,51 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti), II Ips 8/2006 (7 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti), II Ips 665/2007 (8 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti) in podobnimi).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 157, 157/2, 161.
spor iz razmerij med starši in otroki - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vrtec - ogroženost otroka - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi verjetnosti
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se je sodišče dolžno izreči o predlaganih dokazih, ni pa dolžno izvesti vseh dokazov. Bistveno je, da se s potrebno verjetnostjo prepriča o dejstvih, pomembnih za odločitev o predlogu.
V konkretnem primeru ni bilo verjetno izkazano, da bi bila sprememba vrtca ogrožajoča za otrokovo zdravje ali razvoj.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/1, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Čeprav med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik v tujini na zahtevni operaciji oziroma zdravljenju v tujini, je sodišče prve stopnje ne glede na takšno določbo (drugi odstavek 225. člena POZZ), ker je bilo poleg prvega kontrolnega pregleda sporno še vprašanje fizioterapije, pravilno postopalo, ko je dejansko stanje o tem in drugih strokovno medicinskih vprašanjih, razčiščevalo še z izvedencem.
V mnenju sodnega izvedenca je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, da je tožnik upravičen do prvega kontrolnega pregleda v tujini in da tedaj opravljena fizioterapija sodi v prvi kontrolni pregled ter utemeljeno tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo.
Kaj sodi v prvi kontrolni pregled v predpisih ni določeno, zaradi česar je razčiščevanje tega vprašanja stvar posamezne zadeve in okoliščin konkretnega primera.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035421
ZKP člen 277, 277/1, 402, 402/3. KZ-1 člen 228, 228/1, 54, 54/2.
sklep o ugovoru zoper obtožnico - pritožba oškodovanca kot tožilca - nadaljevano kaznivo dejanje - kaznivo dejanje poslovne goljufije - formalni preizkus obtožnice - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen - preslepitev - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin
Zakonski znak preslepitve torej ni opisan zgolj z navedbo, da je pri sklenitvi in izvajanju posla obljubil in obljubljal, da bo izdane račune za opravljene storitve plačal, temveč tudi z navedbami zapisanimi v zadnjem delu opisa kaznivega dejanja, kjer je navedeno njegovo sklicevanje na poslovne uspehe (gradnja večjega stanovanjskega objekta, konkretizacija te navedbe, zatrjevanje o obetih za gradnjo novih stanovanjskih objektov v letu 2015 in obljube večjega plačila), s čemer je zavajal oškodovano družbo, da bodo naročene storitve plačane, čeprav je vedel, da jih ne bo mogel plačati, kar je v opisu konkretizirano z navedbami o odprtih dolgovih njegove družbe do Ministrstva za finance RS in uvedbo stečajnega postopka zoper njegovo družbo oziroma družbo, v kateri je nastopal kot prokurist.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030735
ZIKS-1 člen 12, 12/1.. KZ-1 člen 86, 86/4.
izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - subjektivni pogoj - osebnostna urejenost obsojenca
Presojo, ali je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanja kazni z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil, je sodišče prve stopnje opravilo in negativen odgovor utemeljilo z okoliščinami storjenega kaznivega dejanja, zlasti trajanjem in stopnjevanjem nasilja nad oškodovanko, in to kljub predhodni obsodbi zaradi nasilja nad njo, ter z osebnostnimi lastnostmi obsojenca. Četudi drži, da so bile iste okoliščine upoštevane že pri odmeri kazni obsojencu, to ne pomeni, da jih sodišče ne bi smelo upoštevati tudi pri presoji subjektivnega pogoja osebnostne urejenosti.