CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00030945
OZ člen 108, 108/1, 108/2. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - neizpolnitev pogodbe z zaporednimi obveznostmi - odstop od pogodbe
Ker je bilo tožnikovo znanje pomanjkljivo oziroma ga ni imel, mu toženec ni bil dolžan omogočiti opravljanja izpita. Tožnik je bil tisti, ki je odstopil od pogodbe, to pa je lahko storil le glede neizpolnjene obveznosti, to je opravljanja izpita. Ker že izpolnjene obveznosti (delo v skupini) brez neizpolnjene obveznosti (opravljanje izpita) za tožnika niso bile brez pomena, je tožnikov zahtevek za povrnitev plačila sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo kot neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00037708
ZNP-1 člen 6, 6/2, 7, 22, 33, 33/1, 33/2, 33/3, 42, 57, 57/3. ZPP člen 363, 363/2. DZ člen 240, 245, 245/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - udeležba v nepravdnem postopku - skrbništvo - pritožba zoper končni sklep - rok za pritožbo - preiskovalno načelo - varstvo osebe z duševno motnjo v postopku - varstvo pravic oziroma pravnih koristi - naloge skrbnika
Pritožnik ni predlagatelj ali druga oseba, ki bi bila skladno z določili 21., 58. in 59. člena ZNP-1 udeleženec postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, zato mu sodišče lahko udeležbo v postopku dovoli le, če ugotovi, da bo ali utegne biti z izdajo sodne odločbe prizadet njegov pravni položaj, to je njegove pravice ali obveznosti (22. člen ZNP-1). Vpliva postopka na njegove pravice ali obveznosti pa pritožnik ne v predlogu za dopustitev udeležbe ne v pritožbi niti ne zatrjuje.
pravica do pritožbe - ustavna pravica - omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse - procesna predpostavka
Omejitev pravice do pritožbe s pogojevanjem plačila takse kot procene predpostavke ne more pomeniti nedopustnega omejevanja pravice do pritožbe. Cilj zakonodajalca, kot ga je mogoče razbrati iz zakonodajnega gradiva ob sprejemanju 8. člena ZST-1 je bil, da se s takšno ureditvijo doseže pospešitev in ekonomičnost postopka ter večja učinkovitost pravice do sodnega varstva. Takšna ureditev namreč sili stranko, da še pred vložitvijo pritožbe oceni svoje možnosti za uspeh in jo odvrača od vlaganja očitno neutemeljenih pritožb. Osebam s slabim premoženjskim stanjem je zagotovljena možnost, da se jih pod določenimi pogoji oprosti plačila takse, zato pristop do pritožbenega sodišča ni nesorazmerno otežen, ureditev posledično ni ustavno nedopustna, niti v nasprotju s 6. členom EKČP.
plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo sodne takse
V konkretnem primeru gre za pravdni postopek, kjer kot stranki nastopata tožeča in tožena stranka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tisti, ki je dolžan plačati takso, je zato materialnopravno pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00031542
ZPP člen 394, 394-2, 396, 396-2, 397, 397/2. ZNP člen 37.
predlog za obnovo postopka - postopek po ZVEtL - nepravdni postopek - odločanje o dopustitvi udeležbe v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravnomočno končan postopek - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - pravočasen predlog - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - odvzeta možnost obravnavanja - pravica do izjave v postopku
Bistvo obnovitvenega postopka je, da se pravnim naslednikom udeleženca omogoči udeležba v postopku po ZVEtL, če ta ne bo uspešna (in bo za dosego njihovega cilja potrebna pot pravde), pa ni stvar odločanja o dovolitvi obnove postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00033785
ZVPot člen 24. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2. ZPP člen 347, 347/2.
kreditna pogodba v CHF - potrošniški kredit - ničnost kreditne pogodbe - valutno razmerje - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - nepoštena poslovna praksa - sodna praksa Sodišča EU - odstop od pogodbe - glavni predmet pogodbe - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage prava EU - pojasnilna dolžnost banke - kršitev pojasnilne dolžnosti - dobra vera - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - nejasnost pogodbe - pritožbena obravnava
Odločitev potrošnika za sklenitev posojilne pogodbe v tuji valuti mora biti torej sprejeta v ustreznem informacijskem položaju. Pri tem je treba pri presoji, ali je lahko potrošnik na podlagi danih informacij realno ocenil tveganja, ki zanj izhajajo iz tega pogodbenega določila, upoštevati, da je s sklenitvijo posojilne pogodbe v tuji valuti v pogodbeno razmerje vnesel element tveganja, ki pomembno odstopa od običajnega kreditnega razmerja, na katerega potrošnik nima vpliva in je neomejeno. Povprečni potrošnik, ki pride v banko zaradi rešitve svojega stanovanjskega problema in ne s špekulativnimi nameni, nima potrebnega ekonomskega znanja za oceno tega rizika in svoje neznanje nadomešča z zaupanjem banki.
Na podlagi danih pojasnil bi se tako moral potrošnik zavedati, kaj je razlika med kreditom v EUR in kreditom v CHF, kako valutno tveganje vpliva na obseg njegovih obveznosti (posebej, ker prejema dohodke v drugi valuti), da je valutno tveganje realno in ni omejeno ter predstavlja resno tveganje za izpolnjevanje njegovih obveznosti iz kreditne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi izhajalo iz pravilnega materialnopravnega stališča, da je pogodbeni pogoj o valuti posojila iz presoje nepoštenosti izvzet, če je bila pojasnilna dolžnost ustrezno in pošteno opravljena in je ta pogoj posledično šteti za jasen in razumljiv.
Zapis v kreditni pogodbi, da toženka daje kredit v CHF in ga je tožnica dolžna vrniti v CHF, je slovnično jasen in formalno razumljiv, kar pa ni odvezovalo toženke tožnici posredovati informacij, na podlagi katerih bi lahko ta presodila dejanski obseg tega pogodbenega pogoja.
Posledica kršitve pojasnilne dolžnosti ni ničnost, ampak le nejasnost pogodbenega določila. Za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka je tako treba opraviti še presojo nepoštenosti pogodbenega pogoja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031936
ZKP člen 15, 311, 311/3, 344, 355, 369, 369/4. KZ člen 244. ZGD člen 240, 241.
zloraba položaja ali pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - sprememba obtožbe - pravna opredelitev kaznivega dejanja - izvajanje dokazov - znova začeta glavna obravnava - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vzročna zveza - pravica do zagovora - zloraba pravice - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obogatitveni namen - premoženjska korist - delictum proprium - zloraba položaja - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule)
Dokazi na znova začeti glavni obravnavi se niso izvajali v skladu z določbami ZKP, saj ni mogoče, da bi prvostopenjsko sodišče v tako kratkem času izvedlo dokazno gradivo v takšnem obsegu, vendar pritožnik ne izkaže vzročne zveze - v ničemer ne pojasni, kako naj bi navedena kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 51/2.
nagrada izvedenca - ustno podajanje izvedenskega mnenja
V obravnavanem primeru je sodišče izvedencu omogočilo, da je na pripombe strank odgovoril tako pisno kot ustno, in sicer je izvedensko mnenje še ustno trikrat pisno dopolnil, na naroku 24. 10. 2019 pa je izvedensko mnenje dodatno pojasnjeval. Pri tem ni odgovarjal na vprašanja, ki mu še ne bi bila zastavljena oziroma na vprašanja, na katera mu pred tem še ne bi bilo treba odgovoriti. Navedeno torej pomeni, da izvedenec na naroku 24. 10. 2019 v dopolnilnem mnenju ni odgovarjal na dodatna vprašanja sodišča in s tem ni opravil nove naloge, ampak je odgovarjal na pripombe v zvezi s prvim izvedenskim mnenjem. Zato tudi ni upravičen do dodatnega plačila storitev in nagrade za ustno podajanje mnenja, ker je le dopolnjeval svoje delo oziroma še ni v celoti izpolnil svoje naloge.
oporočno dedovanje - sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - pravica do izjave - vabljenje na narok - vročanje - vabilo - kršitev pravice do izjave
Upoštevaje povedano iz spisa ne izhaja, da (glej izrek izpodbijanega sklepa) ″se pritožnik na narok(e) ni zglasil in ni oporekal veljavnosti zapustnikove oporoke″. Vabilo pritožniku za narok 20. 8. 2019 ni bilo izkazano, medtem ko je upoštevaje fikcijo vročitve (glej 142. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) vabilo za narok dne 25. 9. 2019 prejel šele po preteku 15 dnevnega roka po danem obvestilu z dne 13. 9. 2019, kar je prepozno in torej tudi vabilo pritožniku za ta narok ni izkazano. Drugih narokov do izdaje izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni opravilo. Povedano drugače, drži zavzemanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Pritožniku je bila namreč kršena pravica do izjave, saj ni bil vabljen na narok v zapuščinski obravnavi in se posledično tudi ni imel možnosti izreči o sporni oporoki.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - demenca
Iz mnenja izvedenca izhaja, da potrebuje pridržani zaradi demence, psihičnih in telesnih simptomov, stalno strokovno oskrbo, brez katere prepuščen sam sebi, ne bi zmogel preživeti. Potrebuje stalen nadzor in vsestransko pomoč za zadovoljevanje vseh nujnih življenjskih potreb, sam ni sposoben niti priklicati pomoči. Navedeno pomeni, da je ogroženo ne le zdravje pridržanega, ampak tudi življenje. Zdravljenje in pomoč se mu lahko nudi le na oddelku pod posebnim nadzorom, zato ni utemeljena pritožbena navedba, da ne potrebuje zdravljenja pod posebnim nadzorom v psihiatrični kliniki.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1 - 1. ZPP člen 208, 208/2.
prekinitev postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - pravnomočna odločitev o predhodnem vprašanju
Glede na določila 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP in drugega odstavka 208. člena ZPP je odločitev o prekinitvi in nadaljevanju prekinjenega postopka v dispoziciji sodišča.
nepremoženjska škoda - presoja višine odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Upoštevaje dejstvo, da je v obravnavanem primeru tožnica utrpela predvsem udarnino glave, ki je rezultirala tudi v zmanjšanju življenjske aktivnosti, in zvin desnega skočnega sklepa, je njeno nepremoženjsko škodo po pregledu sodne prakse in upoštevaje preostale konkretne okoliščine tega primera treba smiselno povezati z odmerami odškodnin v okvirno podobnih zadevah (npr. z zadevami VS RS II Ips 688/2009 (6 PNP za telesne bolečine in strah), II Ips 210/2007 (5 PNP za telesne bolečine in strah), II DoR 151/2010 (6,51 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti), II Ips 8/2006 (7 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti), II Ips 665/2007 (8 PNP za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti) in podobnimi).
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00031095
ZDZdr člen 39, 39/1.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - pogoji za zdravljenje brez privolitve - paranoidna shizofrenija
Izvedenka psihiatrične stroke se je opredelila tudi do možnih drugih oblik zdravljenja. Poudarila je, da je zaradi nesodelovanja in poslabšanja stanja potrebna namestitev v psihiatrični bolnišnici.
priposestvovanje dela nepremičnine - pravična ocena - kriteriji - kriteriji posesti - ureditev meje - močnejša pravica
Sodišče prve stopnje se ni bilo dolžno izrecno opredeliti do priposestvovanja, saj gre za materialno pravno vprašanje, pri čemer predlagateljici nista izkazali že izključne (lastniške) rabe spornega pasu. V takšni situaciji o priposestvovanju vsekakor ni mogoče govoriti in sodišče prve stopnje, ker meja tudi ni bila dokončno določena v upravnem (geodetskem) postopku, pravilno ni odločalo o razmejitvi spornega prostora na podlagi močnejše pravice (glej 77. člen SPZ). Izpodbijani sklep je tako, ker so ugotovljena vsa pravno relevantna dejstva, vsekakor mogoče preizkusiti in ne obstojijo pomanjkljivosti v tej smeri. Ker ni bila izkazana izključna posest spornega prostora, je odpadla še možnost odločanja po kriteriju zadnje mirne posesti in sodišče prve stopnje se je pravilno odločilo za uporabo kriterija na podlagi pravične ocene.
Okoliščina, da je zasebni tožilec zoper osumljenca vložil več zasebnih tožb, ni razlog, zaradi katerega bi ob vložitvi zasebne tožbe za kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero mu je sodišče izdalo plačilni nalog I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019, odpadla dolžnost zasebnega tožilca, določena v tretjem odstavku 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da ob vložitvi zasebne tožbe plača tudi sodno takso, in to najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032605
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Prva toženka bi bila odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno presojalo ob upoštevanju pravnega standarda profesionalne skrbnosti pri zagotavljanju varnosti pri soočenju zdravnikov s svojci pacientov (pri katerem je prišlo do škodnega dogodka) in v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali je prva toženka z obstoječimi varnostnimi ukrepi zadostila temu standardu. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da tožnici škoda ni nastala z nedopustnim ravnanjem prve toženke, niti po njeni krivdi oziroma zaradi njene nezadostne skrbnosti.
ZZVZZ člen 26, 80, 81.. ZDSS-1 člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Zavarovanec je upravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni in upravičen do bolniškega staleža, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, kar v skladu s citiranimi predpisi ugotavlja osebni zdravnik oziroma izvedenski organ toženca, to je imenovani zdravnik in v primeru pritožbe, zdravstvena komisija. Zadržanost zavarovanca od dela po 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Zavarovanec je torej začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se nezmožnost za delo na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.
V prvem odstavku 234. člena Pravil je določeno, da če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni, lahko v roku 3 delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo s strani imenovanega zdravnika. Torej je delodajalec v postopku aktivno legitimiran in ne potrebuje soglasja zavarovanca. Odločitev imenovanega zdravnika velja le za naprej, za nazaj pa v izjemnih primerih, določenih v 232. členu Pravil. Pomeni torej, da tudi, če bi imenovani zdravnik ugotovil, da niso obstajali razlogi za začasno zadržanost od dela, bi njegova odločitev veljala le za naprej. Enako velja tudi za zdravstveno komisijo, saj je v drugem odstavku 241. člena Pravil določeno, da če zdravstvena komisija odloči v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, velja ta odločba za naprej. V tem primeru ni mogoče odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. DZ člen 157, 157/2, 161.
spor iz razmerij med starši in otroki - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - vrtec - ogroženost otroka - uveljavljanje absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - neizvedba predlaganih dokazov - odločanje na podlagi verjetnosti
Tudi v postopku za izdajo začasne odredbe se je sodišče dolžno izreči o predlaganih dokazih, ni pa dolžno izvesti vseh dokazov. Bistveno je, da se s potrebno verjetnostjo prepriča o dejstvih, pomembnih za odločitev o predlogu.
V konkretnem primeru ni bilo verjetno izkazano, da bi bila sprememba vrtca ogrožajoča za otrokovo zdravje ali razvoj.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/4, 3a/8, 3a/11, 7, 11, 11/2, 11/4. 12, 16, 22k.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 4, 4/1, 5, 5/2, 6, 8, 8/3.. ZZ člen 31, 31/2.. ZUP člen 191, 191/1.. ZDR člen 182, 206.. ZDR-1 člen 177, 202.. OZ člen 352.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/2.
vračilo preveč izplačane plače - javni zavod - direktor - stranska intervencija
Kakršen koli dogovor javne uslužbenke in predsednika sveta prve tožeče stranke o višji osnovni plači od tiste, določene v veljavnih predpisih, v sistemu ZSPJS ni pravno dopusten.
Toženka, ki je bila kot direktorica javnega zavoda po drugem odstavku 31. člena ZZ odgovorna za poslovanje in zakonitost dela zavoda, je z določitvijo višjega plačnega razreda od predpisanega v svoji pogodbi o zaposlitvi nedvomno ravnala v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS. Da direktor odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju z navedeno določbo, izhaja tudi iz enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.