Sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno ni priznalo nagrade za tretjo pripravljalno vlogo v višini 225 točk. Z dopisom jo je sicer pozvalo k predložitvi preglednice opravljenih, koriščenih in presežnih ur za vtoževano obdobje, vendar le zato, ker tožena stranka teh preglednic, na katere se je v prvi pripravljalni vlogi izrecno sklicevala, tedaj ni predložila. Odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za potreben strošek v smislu določbe prvega odstavka 155. člen ZPP, je zato pravilna.
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 111. členu ZPIZ-2, umeščenem v II. poglavje zakona, ki med drugim ureja tudi izplačevanje pokojnin. Po splošni določbi 3. odstavka 108. člena ZPIZ-2 se pravice iz invalidskega zavarovanja sicer pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, vendar pa izplačevanje denarne dajatve ni vezano na dan nastanka invalidnosti.
Po 1. odstavku 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Cit. določba ZPIZ-2 je kogentne narave, je povsem jasna in jo z nobeno od v teorij znanih razlagalnih metod ni dopustno interpretirati drugače. Sicer je sodna praksa že večkrat eksplicitno poudarila, da je potrebno ločiti med pogoji za priznanje pravice do invalidske pokojnine in pogoji za njeno izplačevanje. Pravico do izplačevanja invalidske pokojnine je mogoče realizirati šele po prenehanju zavarovanja. To velja tudi v primerih, ko so stranke v kategorijo invalidnosti razvrščene v sodno socialnih sporih, lahko celo za več let nazaj, če so imele lastnost zavarovanca, kot v tožnikovem primeru.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke s podanim izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenskega organa, zaradi tega avtomatično ni odvzel veljave ter vzpostavil vsebinski razlog za imenovanje drugega izvedenca. Z zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju drugega izvedenca, sodišče tožnici ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Smisel ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem iste stroke je prav v tem, da doprinese nekaj novega, da na prejšnjo izvedbo dokaza izboljša, razjasni, pojasni, odpravi dvome in prav v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da imenovanje izvedenca iste stroke ne bi doprineslo ničesar, kar je bilo že obravnavano in povečalo tožeči stranki možnosti njenega uspeha, saj je imela tožeča stranka možnost, da s članom izvedenskega organa sporna vprašanja razčisti tudi na naroku z zaslišanjem. Zakon namreč ne določa ponavljanja dokazovanja z novimi (in novimi izvedenci) vse dotlej, dokler se dvomi v pravilnosti izvida in mnenja ne odpravijo. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je glede na podano izvedensko mnenje in dodatno zaslišanje člana izvedenskega organa prišlo do položaja, kjer je moralo v okviru 8. člena ZPP samo presoditi izvedensko mnenje.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00030735
ZIKS-1 člen 12, 12/1.. KZ-1 člen 86, 86/4.
izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - subjektivni pogoj - osebnostna urejenost obsojenca
Presojo, ali je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da prestajanja kazni z zaporom ob koncu tedna ne bo zlorabil, je sodišče prve stopnje opravilo in negativen odgovor utemeljilo z okoliščinami storjenega kaznivega dejanja, zlasti trajanjem in stopnjevanjem nasilja nad oškodovanko, in to kljub predhodni obsodbi zaradi nasilja nad njo, ter z osebnostnimi lastnostmi obsojenca. Četudi drži, da so bile iste okoliščine upoštevane že pri odmeri kazni obsojencu, to ne pomeni, da jih sodišče ne bi smelo upoštevati tudi pri presoji subjektivnega pogoja osebnostne urejenosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog - posebno pravno varstvo pred odpovedjo - starejši delavec
Ukinitev delovnega mesta, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu, ki ga je tožnik opravljal pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/4, 3a/8, 3a/11, 7, 11, 11/2, 11/4. 12, 16, 22k.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 4, 4/1, 5, 5/2, 6, 8, 8/3.. ZZ člen 31, 31/2.. ZUP člen 191, 191/1.. ZDR člen 182, 206.. ZDR-1 člen 177, 202.. OZ člen 352.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/2.
vračilo preveč izplačane plače - javni zavod - direktor - stranska intervencija
Kakršen koli dogovor javne uslužbenke in predsednika sveta prve tožeče stranke o višji osnovni plači od tiste, določene v veljavnih predpisih, v sistemu ZSPJS ni pravno dopusten.
Toženka, ki je bila kot direktorica javnega zavoda po drugem odstavku 31. člena ZZ odgovorna za poslovanje in zakonitost dela zavoda, je z določitvijo višjega plačnega razreda od predpisanega v svoji pogodbi o zaposlitvi nedvomno ravnala v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS. Da direktor odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju z navedeno določbo, izhaja tudi iz enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.
ZZVZZ člen 26, 80, 81.. ZDSS-1 člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Zavarovanec je upravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni in upravičen do bolniškega staleža, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, kar v skladu s citiranimi predpisi ugotavlja osebni zdravnik oziroma izvedenski organ toženca, to je imenovani zdravnik in v primeru pritožbe, zdravstvena komisija. Zadržanost zavarovanca od dela po 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Zavarovanec je torej začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se nezmožnost za delo na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.
V prvem odstavku 234. člena Pravil je določeno, da če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni, lahko v roku 3 delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo s strani imenovanega zdravnika. Torej je delodajalec v postopku aktivno legitimiran in ne potrebuje soglasja zavarovanca. Odločitev imenovanega zdravnika velja le za naprej, za nazaj pa v izjemnih primerih, določenih v 232. členu Pravil. Pomeni torej, da tudi, če bi imenovani zdravnik ugotovil, da niso obstajali razlogi za začasno zadržanost od dela, bi njegova odločitev veljala le za naprej. Enako velja tudi za zdravstveno komisijo, saj je v drugem odstavku 241. člena Pravil določeno, da če zdravstvena komisija odloči v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, velja ta odločba za naprej. V tem primeru ni mogoče odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - predlog za obnovo postopka - nov dokaz - kazenska sodba
Sklepa o ustavitvi postopka ni mogoče enačiti s pravnomočno (oprostilno) sodno odločbo kazenskega sodišča, v katerem bi se meritorno odločalo o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti tožnika.
Delovno sodišče tudi ne bi bilo vezano na oprostilno kazensko sodbo, saj v obravnavanem primeru kaznivo dejanje ni bil element izredne odpovedi. Za kaj takega bi šlo, če bi se tožniku kot kršitev delovnih obveznosti očitala storitev kaznivega dejanja (kar pa v obravnavani zadevi ni podano). V takem primeru bi bila odločitev o izredni odpovedi pogojena s pravnomočno kazensko sodbo: tako obsodilno kot oprostilno. V konkretnem primeru tožniku kot kršitev delovnih obveznosti ni bila očitana storitev kaznivega dejanja, temveč kršitve pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ki imajo znake kaznivega dejanja, zato v tem primeru tudi morebitna oprostilna sodba ne bi vplivala na drugačno odločitev.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravnih koristih iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00034937
KZ-1 člen 299, 299/3.
prekluzija dokaznega predloga - relevantnost predlaganih dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - policijska pooblastila - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nevarna situacija - nesorazmernost uporabljenih ukrepov - obrazložitev pritožbenih navedb - policijsko nasilje
Zaradi nerelevantnosti predlaganih dokazov tudi ni pomembno, ali je bila obramba s predlogom prekludirana, kot je navedlo sodišče prve stopnje in čemur zagovornica v pritožbi nasprotuje.
Ugotovljeno dejansko stanje tudi ne daje podlage navedbam, da je šlo pri neupoštevanju odredbe policista za beg iz nevarne situacije ali za legitimen pasiven upor, kot navaja obtoženi, kar potrjuje že, da je kaznivo dejanje storil po vrnitvi na kraj, od koder je prej sam odšel, in takšnega ravnanja že zato ni mogoče šteti za umik iz situacije, ki naj bi jo razumel za nevarno.
Telesna poškodba policista ni zakonski znak tega kaznivega dejanja in za njegov obstoj ni odločilna.
V sporni zadevi ni bila izpolnjena ena od predpostavk, ki mora biti podana, da sodišče vsebinsko obravnava zadevo. Tožnik ni predložil dokončne odločbe, ki bi jo izpodbijal v socialnem sporu.
Okoliščina, da je zasebni tožilec zoper osumljenca vložil več zasebnih tožb, ni razlog, zaradi katerega bi ob vložitvi zasebne tožbe za kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero mu je sodišče izdalo plačilni nalog I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019, odpadla dolžnost zasebnega tožilca, določena v tretjem odstavku 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da ob vložitvi zasebne tožbe plača tudi sodno takso, in to najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
izredna denarna socialna pomoč - obnova postopka - odškodnina za neupravičen pripor
V prvem odstavku 12. člena ZUPJS, ki se uporablja skladno s 5. členom ZSVarPre, je določeno, kateri dohodki se upoštevajo med dohodke vseh oseb oziroma družine. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo še taksativno našteti prejemki, med drugim tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjema določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 12. člena ZUPJS). Med temi izjemami pa v 4. točki drugega odstavka citirane določbe ni naštete odškodnine tako, da ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka. Pomeni, da v citirani določbi odškodnina kot denarni dohodek, ne glede na to, ali se od nje plača dohodnina in ne glede na to, iz katerega naslova in za kakšen namen je bila priznana, ni izključena iz dohodka, ki se ne bi upošteval v dohodek družine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odškodnine za neupravičen pripor, brez pravne podlage, pri upoštevanju premoženjskega statusa družine, ni mogoče izključiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/1, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Čeprav med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik v tujini na zahtevni operaciji oziroma zdravljenju v tujini, je sodišče prve stopnje ne glede na takšno določbo (drugi odstavek 225. člena POZZ), ker je bilo poleg prvega kontrolnega pregleda sporno še vprašanje fizioterapije, pravilno postopalo, ko je dejansko stanje o tem in drugih strokovno medicinskih vprašanjih, razčiščevalo še z izvedencem.
V mnenju sodnega izvedenca je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, da je tožnik upravičen do prvega kontrolnega pregleda v tujini in da tedaj opravljena fizioterapija sodi v prvi kontrolni pregled ter utemeljeno tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo.
Kaj sodi v prvi kontrolni pregled v predpisih ni določeno, zaradi česar je razčiščevanje tega vprašanja stvar posamezne zadeve in okoliščin konkretnega primera.
Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni je ocenjevana na delovno mesto računovodkinje, ki ga tožnica opravlja v dejavnosti s. p. in gospodarski družbi. Gre za lahko, razgibano delo, brez vsiljenega tempa in ritma, ki si ga za doseganje učinkovitosti lahko narekuje sama, med delom lahko počiva, si delovne obveznosti organizira tako kot zmore in ni izpostavljenosti večjim tveganjem infekcijam in poškodbam. Ob opisanih pogojih dela, obremenitvah in tveganjih po oceni fakultetne komisije ulkusna razjeda goleni ni razlog za popolno začasno nezmožnost za delo.
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravni koristi iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
Denarna socialna pomoč je urejena v ZSVarPr. Prizna se osebam, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in izpolnjujejo druge zakonske pogoje (tretji odstavek 6. člena ZSVarPre). Po 5. členu navedenega zakona se pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči upoštevajo osnove in merila določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po definiciji iz 1.a člena ZSVarPre je lastni dohodek dohodek, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in na način določen v tem zakonu. ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na določbe ZUPJS. Gre za enoten način ugotavljanja materialnega položaja, torej enotno opredelitev oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, enotno definicijo dohodka (vrsto dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotovitvi dohodkovnega položaja) in enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju vseh socialnih transferjev, ki so odvisni od materialnega položaja.
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4. ZIKS-1 člen 235, 235/1, 235b, 235b/1, 235b/2, 235g, 235g/1, 236c. URS člen 36. Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov (2018) člen 33, 33/1, 33/2, 49.
izločitev dokazov - nedotakljivost stanovanja - pričakovana zasebnost - zavod za prestajanje kazni zapora - pregled prostorov - pomožni prostor - odredba za hišno preiskavo - naloge pravosodnih policistov - pravni pouk o pravicah osumljenca
Obtoženka, kljub temu da je v spornem prostoru poleg čistil in pripomočkov za čiščenje hranila tudi osebne predmete ter da je prostor uporabljala le ona, ni mogla utemeljeno pričakovati zasebnosti, niti ni mogoče tega prostora enačiti z garderobno omarico.
V določbah ZIKS-1 in Pravilnika ni določeno, da bi bila uporaba kateregakoli pooblastila pravosodnih policistov vezana na predhodno izdajo sodne odredbe, torej pravosodni policisti za pregled spornega prostora niso potrebovali odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo.