ZGD-1 člen 402-429, 425, 425/1, 425/2,425/3, 428, 428/1, 429/1, 521, 521/1,. ZSReg-UPB2 člen 36, 36/1, 37, 37/2.. ZPP-UPB3 člen 337, 337/1.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - dopustni ugovori - dopustne pritožbene novote - registrski postopek
Pri prenehanju družbe po skrajšanem postopku je treba imeti ves čas pred očmi, da se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se ti pojavijo po izbrisu družbe iz registra. Prav zaradi tega mora upnik v registrskem postopku prenehanja družbe po skrajšanem postopku (v ugovornem postopku proti sklepu o prenehanju ali pritožbenem postopku zoper sklep o izbrisu družbe iz registra) dokazati ne le, da je njegov ugovor (oziroma pritožba) utemeljen (na primer, da ima družba dolgove), temveč tudi, da bi bili z izbrisom družbe iz registra oškodovani upniki (ker so na primer družbeniki, ki so prevzeli dolgove družbe, insolventni, brez premoženja, ipd.).
V 63. členu ZDSS-1 je določeno, da kadar se o pravici, obveznosti ali pravnih koristih iz sistema socialne varnosti v skladu z zakonom odloča z upravnim aktom, je socialni spor dopusten, če tožeča stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ni vročen v zakonitem roku.
Glede na citirano določbo je tožba v socialnem sporu torej dopustna, če je tožniku z dokončnim upravnim aktom kršena njegova pravica ali pravna korist. Predhodno izpeljan upravni postopek in dokončnost je procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da je tožba sploh dopustna. Razen tega pa mora zaradi takšnega dokončnega upravnega akta, biti stranka tudi prizadeta v svojih pravicah in pravnih koristih.
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4. ZIKS-1 člen 235, 235/1, 235b, 235b/1, 235b/2, 235g, 235g/1, 236c. URS člen 36. Pravilnik o izvrševanju nalog in pooblastil pravosodnih policistov (2018) člen 33, 33/1, 33/2, 49.
izločitev dokazov - nedotakljivost stanovanja - pričakovana zasebnost - zavod za prestajanje kazni zapora - pregled prostorov - pomožni prostor - odredba za hišno preiskavo - naloge pravosodnih policistov - pravni pouk o pravicah osumljenca
Obtoženka, kljub temu da je v spornem prostoru poleg čistil in pripomočkov za čiščenje hranila tudi osebne predmete ter da je prostor uporabljala le ona, ni mogla utemeljeno pričakovati zasebnosti, niti ni mogoče tega prostora enačiti z garderobno omarico.
V določbah ZIKS-1 in Pravilnika ni določeno, da bi bila uporaba kateregakoli pooblastila pravosodnih policistov vezana na predhodno izdajo sodne odredbe, torej pravosodni policisti za pregled spornega prostora niso potrebovali odredbe preiskovalnega sodnika za hišno preiskavo.
URS člen 23.. OZ člen 86, 88.. ZFPPIPP člen 343.. ZRud-1 člen 4, 34, 51.
stečajni postopek - prodaja poslovne celote - enotna cena - neupravičena obogatitev - prodaja kamnoloma kot celote - mineralne surovine - rudarska pravica - delna ničnost pogodbe - predmet prodaje
V zvezi z zatrjevanjem tožnice glede neupravičene obogatitve je tako bistvena ugotovitev, da je šlo pri prodaji po Pogodbi za prodajo poslovne celote, kjer se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato po prodaji ni mogoče uveljavljati, da posamezni del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti oziroma pravilni količini, saj je potrebno predmet pogodbe obravnavati kot nedeljivo celoto.
izredna denarna socialna pomoč - obnova postopka - odškodnina za neupravičen pripor
V prvem odstavku 12. člena ZUPJS, ki se uporablja skladno s 5. členom ZSVarPre, je določeno, kateri dohodki se upoštevajo med dohodke vseh oseb oziroma družine. Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo še taksativno našteti prejemki, med drugim tudi drugi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine, razen tistih, ki jih kot izjema določa zakon, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 12. člena ZUPJS). Med temi izjemami pa v 4. točki drugega odstavka citirane določbe ni naštete odškodnine tako, da ZUPJS odškodnin ne izključuje kot upoštevnega dohodka. Pomeni, da v citirani določbi odškodnina kot denarni dohodek, ne glede na to, ali se od nje plača dohodnina in ne glede na to, iz katerega naslova in za kakšen namen je bila priznana, ni izključena iz dohodka, ki se ne bi upošteval v dohodek družine. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da odškodnine za neupravičen pripor, brez pravne podlage, pri upoštevanju premoženjskega statusa družine, ni mogoče izključiti.
Začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni je ocenjevana na delovno mesto računovodkinje, ki ga tožnica opravlja v dejavnosti s. p. in gospodarski družbi. Gre za lahko, razgibano delo, brez vsiljenega tempa in ritma, ki si ga za doseganje učinkovitosti lahko narekuje sama, med delom lahko počiva, si delovne obveznosti organizira tako kot zmore in ni izpostavljenosti večjim tveganjem infekcijam in poškodbam. Ob opisanih pogojih dela, obremenitvah in tveganjih po oceni fakultetne komisije ulkusna razjeda goleni ni razlog za popolno začasno nezmožnost za delo.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, to je tudi tehtno obrazložilo, da iz podatkov spisa ni mogoče zaključiti, da bi bil obsojenec v priporu v Republiki Italiji zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega se je zahtevala njegova izročitev naši državi, tega pritožnik ni uspel izpodbiti.
plačilo razlike plače - dejavnost vzgoje in izobraževanja - visokošolski učitelj - pedagoška obveznost
Vrhovno sodišče RS je v sklepu opr. št. VIII Ips 128/2018 z dne 19. 6. 2018 v enem od istovrstnih sporov že zavzelo stališče, da drugi odstavek 37. člena ZVis ne določa pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev. Delovna in pedagoška obveznost visokošolskih učiteljev je urejena v 63. členu ZVis, po katerem je število ur pedagoške obveznosti omejeno na tedenski in ne na letni ravni.
Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike.
Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
Samo nestrinjanje in nezadovoljstvo tožeče stranke s podanim izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenskega organa, zaradi tega avtomatično ni odvzel veljave ter vzpostavil vsebinski razlog za imenovanje drugega izvedenca. Z zavrnitvijo dokaznega predloga o imenovanju drugega izvedenca, sodišče tožnici ni odvzelo niti pravice do obravnavanja niti pravice do izjave. Smisel ponovitve dokazovanja z drugim izvedencem iste stroke je prav v tem, da doprinese nekaj novega, da na prejšnjo izvedbo dokaza izboljša, razjasni, pojasni, odpravi dvome in prav v predmetni zadevi sodišče ugotavlja, da imenovanje izvedenca iste stroke ne bi doprineslo ničesar, kar je bilo že obravnavano in povečalo tožeči stranki možnosti njenega uspeha, saj je imela tožeča stranka možnost, da s članom izvedenskega organa sporna vprašanja razčisti tudi na naroku z zaslišanjem. Zakon namreč ne določa ponavljanja dokazovanja z novimi (in novimi izvedenci) vse dotlej, dokler se dvomi v pravilnosti izvida in mnenja ne odpravijo. Prvostopno sodišče je pravilno ocenilo, da je glede na podano izvedensko mnenje in dodatno zaslišanje člana izvedenskega organa prišlo do položaja, kjer je moralo v okviru 8. člena ZPP samo presoditi izvedensko mnenje.
ZZVZZ člen 26, 80, 81.. ZDSS-1 člen 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232, 234, 234/1, 241, 241/2.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež
Zavarovanec je upravičen do odsotnosti z dela zaradi bolezni in upravičen do bolniškega staleža, če zaradi svojega zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, kar v skladu s citiranimi predpisi ugotavlja osebni zdravnik oziroma izvedenski organ toženca, to je imenovani zdravnik in v primeru pritožbe, zdravstvena komisija. Zadržanost zavarovanca od dela po 232. členu Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Zavarovanec je torej začasno nezmožen za delo takrat, ko zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen za delo, ki ga opravlja, ugotavlja pa se nezmožnost za delo na podlagi medicinske dokumentacije, ki objektivno izkazuje stanje oziroma delovno zmožnost zavarovanca.
V prvem odstavku 234. člena Pravil je določeno, da če se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z ugotovitvijo osebnega zdravnika glede zavarovančeve začasne zadržanosti od dela do 30 dni, lahko v roku 3 delovnih dni od dne, ko sta bila z oceno seznanjena, zahtevata presojo s strani imenovanega zdravnika. Torej je delodajalec v postopku aktivno legitimiran in ne potrebuje soglasja zavarovanca. Odločitev imenovanega zdravnika velja le za naprej, za nazaj pa v izjemnih primerih, določenih v 232. členu Pravil. Pomeni torej, da tudi, če bi imenovani zdravnik ugotovil, da niso obstajali razlogi za začasno zadržanost od dela, bi njegova odločitev veljala le za naprej. Enako velja tudi za zdravstveno komisijo, saj je v drugem odstavku 241. člena Pravil določeno, da če zdravstvena komisija odloči v nasprotju z odločbo imenovanega zdravnika, da niso podani razlogi za zavarovančevo nezmožnost za delo, velja ta odločba za naprej. V tem primeru ni mogoče odpraviti že uveljavljene zadržanosti od dela.
ZSPJS člen 3, 3/3, 3a, 3a/4, 3a/8, 3a/11, 7, 11, 11/2, 11/4. 12, 16, 22k.. Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (2005) člen 4, 4/1, 5, 5/2, 6, 8, 8/3.. ZZ člen 31, 31/2.. ZUP člen 191, 191/1.. ZDR člen 182, 206.. ZDR-1 člen 177, 202.. OZ člen 352.. Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence (2008) člen 5, 5/2.
vračilo preveč izplačane plače - javni zavod - direktor - stranska intervencija
Kakršen koli dogovor javne uslužbenke in predsednika sveta prve tožeče stranke o višji osnovni plači od tiste, določene v veljavnih predpisih, v sistemu ZSPJS ni pravno dopusten.
Toženka, ki je bila kot direktorica javnega zavoda po drugem odstavku 31. člena ZZ odgovorna za poslovanje in zakonitost dela zavoda, je z določitvijo višjega plačnega razreda od predpisanega v svoji pogodbi o zaposlitvi nedvomno ravnala v nasprotju z določbo tretjega odstavka 3. člena ZSPJS. Da direktor odškodninsko odgovarja za škodo, ki je bila povzročena z določitvijo in izplačilom plač v nasprotju z navedeno določbo, izhaja tudi iz enajstega odstavka 3.a člena ZSPJS.
Sodišče prve stopnje toženi stranki pravilno ni priznalo nagrade za tretjo pripravljalno vlogo v višini 225 točk. Z dopisom jo je sicer pozvalo k predložitvi preglednice opravljenih, koriščenih in presežnih ur za vtoževano obdobje, vendar le zato, ker tožena stranka teh preglednic, na katere se je v prvi pripravljalni vlogi izrecno sklicevala, tedaj ni predložila. Odločitev sodišča prve stopnje, da ne gre za potreben strošek v smislu določbe prvega odstavka 155. člen ZPP, je zato pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00034937
KZ-1 člen 299, 299/3.
prekluzija dokaznega predloga - relevantnost predlaganih dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - preprečitev uradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi - policijska pooblastila - znaki, ukazi in odredbe, ki jih dajejo policisti - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - dokazni predlog za zaslišanje priče - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - nevarna situacija - nesorazmernost uporabljenih ukrepov - obrazložitev pritožbenih navedb - policijsko nasilje
Zaradi nerelevantnosti predlaganih dokazov tudi ni pomembno, ali je bila obramba s predlogom prekludirana, kot je navedlo sodišče prve stopnje in čemur zagovornica v pritožbi nasprotuje.
Ugotovljeno dejansko stanje tudi ne daje podlage navedbam, da je šlo pri neupoštevanju odredbe policista za beg iz nevarne situacije ali za legitimen pasiven upor, kot navaja obtoženi, kar potrjuje že, da je kaznivo dejanje storil po vrnitvi na kraj, od koder je prej sam odšel, in takšnega ravnanja že zato ni mogoče šteti za umik iz situacije, ki naj bi jo razumel za nevarno.
Telesna poškodba policista ni zakonski znak tega kaznivega dejanja in za njegov obstoj ni odločilna.
Sodno socialni spori so po 58. členu ZDSS-1 spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih, pravnih ali drugih oseb, če so lahko nosilec pravice in obveznosti iz sistema socialne varnosti in za katere so v skladu z zakonom pristojna socialna sodišča. V njih se zagotavlja sodno varstvo proti odločitvam in dejanjem državnih in drugih pooblaščenih organov po postopku, določenim z zakonom. Eden od bistvenih pogojev za sodno varstvo je tudi obstoj procesne predpostavke za meritorno sojenje. Socialni spor je po 63. členu ZDSS-1 namreč dopusten, če stranka uveljavlja, da je prizadeta v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi dokončnega upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan in ji vročen v zakonitem roku.
Meritorno sojenje je torej dopustno, ko gre za izpodbojno tožbo zoper vsebinski dokončni posamični upravni akt, saj ima lahko le vsebinska bodisi pozitivna ali negativna odločitev za posledico prizadetost stranke v njenih pravicah in pravnih koristih. Takšno procesno stanje pa v primerih, ko je z drugostopenjsko odločbo odpravljena prvostopenjska upravna odločba in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovno vsebinsko odločanje, ne more biti podano.
Denarna socialna pomoč je urejena v ZSVarPr. Prizna se osebam, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogle oziroma ne morejo vplivati in izpolnjujejo druge zakonske pogoje (tretji odstavek 6. člena ZSVarPre). Po 5. členu navedenega zakona se pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči upoštevajo osnove in merila določene s tem zakonom in z zakonom, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Po definiciji iz 1.a člena ZSVarPre je lastni dohodek dohodek, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in na način določen v tem zakonu. ZSVarPre torej predpisuje le način in obdobje upoštevanja dohodka in premoženja. Po 20. členu ZSVarPre se kot lastni dohodek družine, ki je podlaga za določitev višine denarne socialne pomoči, upoštevajo povprečni mesečni dohodki in prejemki, ugotovljeni za družino v obdobju treh koledarskih mesecev pred mesecem vložitve vloge. Glede upoštevanja oseb in dohodka ter premoženja za ugotavljanje materialnega položaja pa ZSVarPre napotuje na določbe ZUPJS. Gre za enoten način ugotavljanja materialnega položaja, torej enotno opredelitev oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, enotno definicijo dohodka (vrsto dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotovitvi dohodkovnega položaja) in enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju vseh socialnih transferjev, ki so odvisni od materialnega položaja.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 10, 10/3.. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-7.
sklep o stroških izvršitelja - stroški izvršitelja - obračun plačila za delo in stroške izvršitelja - pavšalni znesek povračila stroškov - specifikacija stroškov
Izvršitelju stroškov v primeru njihovega uveljavljanja v deležu plačila za delo ni treba specificirati.
Izvršitelj je upravičen do plačila za obračun stroškov iz 7. alineje tarifne št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom že na podlagi same sestave obračuna, ne glede na to, ali je v njem obračunano le plačilo za delo ali tudi nastali stroški.
Okoliščina, da je zasebni tožilec zoper osumljenca vložil več zasebnih tožb, ni razlog, zaradi katerega bi ob vložitvi zasebne tožbe za kaznivo dejanje obrekovanja po 159. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za katero mu je sodišče izdalo plačilni nalog I Kr 3346/2018 z dne 17. 10. 2019, odpadla dolžnost zasebnega tožilca, določena v tretjem odstavku 52. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), da ob vložitvi zasebne tožbe plača tudi sodno takso, in to najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 135a, 136, 225, 225/1, 225/2.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - kontrolni pregled
Čeprav med strankama ni bilo sporno, da je bil tožnik v tujini na zahtevni operaciji oziroma zdravljenju v tujini, je sodišče prve stopnje ne glede na takšno določbo (drugi odstavek 225. člena POZZ), ker je bilo poleg prvega kontrolnega pregleda sporno še vprašanje fizioterapije, pravilno postopalo, ko je dejansko stanje o tem in drugih strokovno medicinskih vprašanjih, razčiščevalo še z izvedencem.
V mnenju sodnega izvedenca je imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da so bile možnosti zdravljenja v Sloveniji izčrpane, da je tožnik upravičen do prvega kontrolnega pregleda v tujini in da tedaj opravljena fizioterapija sodi v prvi kontrolni pregled ter utemeljeno tožnikovemu tožbenemu zahtevku ugodilo.
Kaj sodi v prvi kontrolni pregled v predpisih ni določeno, zaradi česar je razčiščevanje tega vprašanja stvar posamezne zadeve in okoliščin konkretnega primera.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00032605
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.. ZVZD-1 člen 12.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Prva toženka bi bila odgovorna tožnici za nastalo škodo le, če bi bila ta posledica njenega nedopustnega ravnanja. Sodišče prve stopnje je krivdno odgovornost prve toženke pravilno presojalo ob upoštevanju pravnega standarda profesionalne skrbnosti pri zagotavljanju varnosti pri soočenju zdravnikov s svojci pacientov (pri katerem je prišlo do škodnega dogodka) in v zvezi s tem pravilno ugotavljalo, ali je prva toženka z obstoječimi varnostnimi ukrepi zadostila temu standardu. Po oceni izvedenih dokazov je pravilno zaključilo, da tožnici škoda ni nastala z nedopustnim ravnanjem prve toženke, niti po njeni krivdi oziroma zaradi njene nezadostne skrbnosti.