določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov ekonomičnosti - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - sprememba bivališča stranke v postopku - zavrnitev predloga
V obravnavani pravdni zadevi je Vrhovno sodišče enkrat že odločilo, in sicer je s sklepom I R 33/2018 z dne 22. 3. 2018 ugodilo toženkinemu predlogu in predlogu Okrajnega sodišča v Ljubljani za delegacijo pristojnosti in za odločanje v zadevi določilo Okrajno sodišče na Ptuju. Razlog za takratno delegacijo je bil v ekonomičnosti postopka in Vrhovno sodišče je pri presoji upoštevalo tudi, da ima tožnica sedež v Ljubljani, njen pooblaščenec pa nima sedeža na območju Okrajnega sodišča na Ptuju, kar kot dodatni razlog za delegacijo iz razloga ekonomičnosti sedaj navaja Okrajno sodišče na Ptuju (poleg razloga, da ima predlagana priča prebivališče bližje Okrajnemu sodišču v Ljubljani in toženkinega zdravstvenega stanja in njene selitve). Delegacija pristojnosti po 67. členu ZPP predstavlja izjemo glede na določbe procesnega zakona o krajevni pristojnosti sodišč, ki jo je treba razlagati ozko. Zato toženkina selitev v Ljubljano in okoliščina, da se naroka zaradi zdravstvenih razlogov fizično na (kateremkoli) sodišču ne bo mogla udeležiti (njena udeležba torej tudi na Okrajnem sodišču v Ljubljani ne bo mogoča), glede na vse okoliščine v konkretni zadevi ne predstavlja razloga ekonomičnosti za določitev pristojnosti Okrajnega sodišča v Ljubljani.
mednarodna in subsidiarna zaščita - priznani status subsidiarne oblike zaščite - dejanje preganjanja - prosilčeva starost - mladoletnik brez spremstva - prosilec iz Afganistana - oblikovanje izreka
Pravica do mednarodne zaščite je ena pravica, ki se jo lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite, ne pa za dve pravici in dva samostojna zahtevka. Upoštevaje, da se o pogojih za priznanje mednarodne zaščite odloča v enotnem postopku, pri čemer pristojni organ najprej presoja pogoje za priznanje statusa begunca in šele, če ti niso izpolnjeni, pogoje za priznanje statusa subsidiarne zaščite (drugi odstavek 41. člena ZMZ-1), odločitev, da se prizna status subsidiarne zaščite, ne more pomeniti drugega, kot da je bilo zavrnjeno, kar je prosilec več ali drugače zahteval (status begunca).
ZIZ člen 281, 281/1-7, 281/3, 286a, 286a/1-1, 286a/1-6, 298b, 298b/4, 298c, 298c/1. ZUS-1 člen 27, 27/2. ZUP člen 149.
dovoljena revizija zaradi pomembnega pravnega vprašanja - razrešitev izvršitelja - nosilec javnih pooblastil - obsodba za kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponarejanja listin - oseba vredna javnega zaupanja - upravno pravo - nedoločen pravni pojem - razlaga nedoločnega pravnega pojma - sodni nadzor - obseg sodne kontrole - disciplinski postopek zoper izvršitelja - napačna uporaba materialnega prava
Če je zakonodajalec določen pojem pustil vsebinsko odprt zato, da prepusti njegovo vsebinsko opredelitev upravi, torej da gre za nedoločen pravni pojem upravnega prava, lahko sodišče v razlago uprave poseže le, če presodi, da glede na ustaljene metode razlage prava temu pojmu take vsebine ni mogoče dati. To velja tudi za nedoločen pravni pojem "javnega zaupanja" in "nevrednosti za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja".
Ugotovitev, da je izvršitelj izgubil javno zaupanje, lahko vodi do razrešitve izvršitelja le ob zakoniti uporabi razlogov, ki so v 286.a členu ZIZ izrecno določeni.
Po presoji Vrhovnega sodišča je za ugotavljanje odgovornosti izvršitelja in s tem povezane izgube javnega zaupanja v primeru spornih posamičnih dejanj, izvršenih pri opravljanju službe izvršitelja (tudi ko gre za kazniva dejanja), z ZIZ predviden disciplinski postopek, ki lahko vodi tudi do razrešitve izvršitelja.
V disciplinskem postopku pa je izvršitelju treba omogočiti dokazovanje zakonsko upoštevnih okoliščin (298.c člen ZIZ), zaradi katerih kljub storitvi hujše disciplinske kršitve, ki po vsebini ustreza storjenemu kaznivemu dejanju, ne bi bil nevreden javnega zaupanja za opravljanje dejanj izvršbe in zavarovanja.
Da lahko stranka uresniči svojo pravico izpodbijanja pravilnosti dejstev, ki izhajajo iz vročilnice - javne listine (oziroma sporočila o prispelem pismu), ji mora biti ta možnost v sodnem postopku ustrezno zagotovljena. Ker Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku ni tisto sodišče, ki bi se po svoji funkciji prvič ukvarjalo z vprašanji procesnega dejanskega stanja (iudex facti), je treba stranki vselej omogočiti, da to možnost uveljavi pred Upravnim sodiščem kot sodiščem prve stopnje. Če je torej po presoji sodišča mogoče tožbo kot prepozno zavreči, iz okoliščin primera (npr. iz vsebine tožbe) pa ne izhaja, da bi se stranka zavedala, da je njena tožba glede na sodišču predložene listine (vročilnico itd.) lahko prepozna, jo je treba v okviru materialnega procesnega vodstva s tem seznaniti in ji dati možnost, da poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. Šele na podlagi izvedbe takih dokazov in njihove presoje v konkretnem primeru pred predsednikom senata pa je možen sklep o procesnem dejanskem stanju, na podlagi katerega sodišče odloči o nepravočasnosti tožbe. V praksi je taka presoja lahko zelo hitra in enostavna, obrazložitev o tem pa ustrezno kratka.
predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - pomembnost za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava - zavrženje predloga
Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagatelja nista zadostila. Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja in njegove pomembnosti za pravni red v celoti, ki bi upravičeval odločanje Vrhovnega sodišča, je nepopoln.
občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) - sklep občinskega sveta o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta - zahteva za razpis referenduma - ljudska iniciativa - pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma - sodno varstvo v upravnem sporu - ugoditev pritožbi
ZLS v prvem odstavku 48. člena določa, da lahko najmanj pet odstotkov volivcev v občini zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Organ, na katerega je naslovljena zahteva iz prvega odstavka, je dolžan v roku, ki ga določi statut občine, najkasneje pa v treh mesecih odločiti o zahtevi. Zakonodajalec ni določil, za katere "druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta" lahko volivci zahtevajo razveljavitev. Sklep o začetku priprave OPPN je sicer res procesni sklep, izdan na podlagi določb Zakona o urejanju prostora, vendar po presoji Vrhovnega sodišča zakon ne izključuje, da bi lahko občani zahtevali razveljavitev tudi takšne odločitve, kot je bila sprejeta v obravnavani zadev, če seveda zahtevo podpre zadostno število občanov (pet odstotkov vseh volivcev v občini).
ZN člen 6, 10a. ZUS-1 člen 20, 20/3, 27, 27/1-2, 52.
imenovanje notarja - izbirna pravica ministra - pooblastila ministra - strokovna usposobljenost kandidata - strokovna komisija - ocena strokovne komisije - strokovna ocena - nedovoljena tožbena novota - nova dejstva ali novi dokazi - dvom o nepristranosti - ugoditev pritožbi
V postopku izbire in imenovanja notarja je pristojnost ministra (poleg preverjanja zakonitosti izbirnega postopka) na podlagi relevantnih določb ZN izbira, da med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica.
Tako kot preizkus strokovne usposobljenosti z ustnim razgovorom, je tudi ovrednotenje listinske dokumentacije del ocene izbirne komisije, ki je v okviru presoje strokovne usposobljenosti obe kandidatki ocenila z enako oceno. To pomeni, da tožnica z ugovorom, da je strokovno bolj usposobljena kot stranka z interesom, po vsebini izpodbija strokovno oceno. Ocenjevanje kot strokovno opravilo in subjektivno vrednotenje znanja s strani članov komisije, pa po ustaljeni sodni praksi ni in ne more biti predmet spora v upravnem sporu zoper odločbo o imenovanju notarja, saj je tudi v teh primerih ocena izbirne komisije strokovne narave. Prav tako ponovno vrednotenje doseženih rezultatov strokovne usposobljenosti v smislu, da bi se do njih ponovno moralo opredeliti tudi ministrstvo za pravosodje (kar je v tem upravnem sporu tožeča stranka očitala toženki) ne bi bilo ne primerno (saj to sodi v okvir presoje strokovne komisije), niti potrebno (saj je bila listinska dokumentacija že presojena s strani izbirne komisije)
začasna odredba - predhodni preizkus tožbe - procesne predpostavke - zavrženje tožbe in začasne odredbe - posebna pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe
Nujna posledica odvisnosti instituta začasne odredbe od procesne usode tožbe je, da lahko tožnik doseže obravnavo predlaganega ukrepa samo, če mu to uspe glede tožbe. Že po naravi stvari je zato v primeru hkratnega zavrženja tožbe in zahteve za začasno odredbo izključeno samostojno izpodbijanje odločitve o začasni odredbi. Tožnik jo more in mora napasti le v pritožbi zoper sklep o tožbi, saj so razlogi o dopustnosti tožbe tudi razlogi, s katerimi utemeljuje upravičenje do vsebinske obravnave predlagane začasne odredbe. To pa po naravi stvari izključuje uporabo določbe šestega odstavka 32. člena ZUS-1.
ZUS-1 v 82. členu določa, da se sklep lahko izpodbija s posebno pritožbo samo, če tako določa ta zakon. V 32. členu ZUS-1 je predvidena posebna pritožba le zoper sklep z vsebinsko presojeno zahtevo za začasno odredbo. To pomeni, da posebna pritožba zoper sklep o zavrženju zahteve za izdajo začasne odredbe zaradi zavržene tožbe ni dovoljena.
URS člen 22. ZPP člen 279, 339,339/2-8. ZZVZZ člen 64.
zavrženje tožbe - izpolnjevanje procesnih predpostavk - vročitev tožbe v odgovor toženi stranki - ne vročitev odgovora na tožbo - načelo kontraditktornosti - enako varstvo pravic v postopku - bistvena kršitev določb postopka - ugoditev pritožbi
Načelo kontradiktornosti terja, da se v postopku vsaki stranki da možnost, da predstavi svoja stališča glede dejanske in pravne podlage spora in da se izjavi o navedbah nasprotne stranke. Pogoji, pod katerimi lahko uresniči to možnost, je ne smejo postavljati v neenakopraven položaj v razmerju do druge stranke. To pomeni, da mora imeti stranka možnost, da se izjavi glede navedb nasprotne stranke, ki so pomembna za odločitev sodišča (v konkretnem primeru glede nedopustnosti tožbe zaradi zagotovljenega drugega sodnega varstva). Predpostavka pa je, da je stranka s temi navedbami seznanjena, kar vzpostavlja dolžnost sodišča, da jo seznani z vlogami, v katerih so tovrstne navedbe. Tako mora sodišče tudi v upravnem sporu odgovor na tožbo vročiti tožeči stranki.
ZNISESČP člen 1, 2, 5, 5/2. Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije (Zakon o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije, Federacija Bosne in Hercegovine, 1997) člen 1.
neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - pravice in obveznosti po ZNISESČP - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - napačna uporaba materialnega prava - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Dejansko stanje v obravnavanem primeru ustreza situaciji, ki jo predvideva drugi odstavek 2. člena ZNISESČP, tj. da gre za tisto staro devizno vlogo, ki je bila v skladu s predpisi FBiH prenesena na poseben račun za namen uporabe v postopku privatizacije in za katero je izključena obveznost poplačila s strani RS. Ne gre namreč za neizplačano staro devizno vlogo, če so bila devizna sredstva z nje porabljena tako, da so bila prenesena na drug račun (konkretno poseben enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo FBiH - JPR). Razlog za prenos deviznih sredstev na JPR je namreč nastal izven sfere bank, omogočen je bil z zakonom, torej z oblastnim dejanjem FBiH, ki se mu banke niso mogle upreti. Ker so bila devizna sredstva prenesena izven sfere banke, tudi RS za tako prenesena devizna sredstva ne more jamčiti. Po izvedenem prenosu namreč dolžniško-upniško razmerje med bivšim varčevalcem in banko za preneseni del deviznih sredstev ni več obstajalo, varčevalec kot bivši (poplačani) upnik pa za preneseni del deviznih sredstev ni imel več zahtevka do banke, iz tega pa logično izhaja tudi zaključek, da tak varčevalec ne more imeti takega zahtevka proti RS kot lastnici banke Ljubljanska banka, d. d.
Iz sodbe EKČP v zadevi Ališić izhaja, da je ESČP ugotovilo odgovornost RS za obveznosti Ljubljanske banke, Ljubljana, do deviznih varčevalcev, katerih devizna sredstva s starih deviznih vlog niso bila prenesena.
ESČP v sodbi ni postavilo zahteve, da bi moralo do poplačila ali prenosa sredstev varčevalcev priti z njihovim aktivnim ravnanjem ali po njihovi izrecni volji. Vrhovno sodišče zato ocenjuje, da je izključitev varčevalcev, katerih devizna sredstva so bila prenesena na račune za privatizacijo, iz poplačilne sheme v skladu tako z Ustavo RS kot tudi z EKČP.
ZJF člen 77, 77/1, 77/3. ZUS-1 člen 36, 36/1-4, 36/1-6.
odpis dolga - akt poslovanja - upravno pravno razmerje - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Razmerje po 77. členu Zakona o javnih financah - ZJF (obravnava prošnje za odpis dolga) ni razmerje med organom in stranko v smislu upravnega razmerja oziroma odločanja upravnega organa o pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih posameznika, pač pa razmerje med upnikom in dolžnikom, v katerem je dolžnikova obveznost znana in nesporna, upnik pa lahko, pod določenimi zakonskimi pogoji, privoli v spremenjen način izpolnitve ali celo v odpis dolga. Ne gre torej za upravno odločanje ampak za odločitev v okviru poslovanja (obligacijsko razmerje), to je izpolnitev ali neizpolnitev pravnomočno ugotovljene obveznosti do države (odločitev upnika, da odpusti dolg svojemu dolžniku).
ZTuj-2 člen 37, 37/1, 37/4, 55, 55/1-6. ZUS-1 člen 27, 27/2. URS člen 3, 23.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - prekršek - domneva nepodrejanja pravnemu redu - nedoločen pravni pojem - razlaga nedoločnega pravnega pojma - upravno pravo - sodni nadzor - obseg sodne presoje - načelo delitve oblasti - upoštevanje vseh okoliščin primera - napačna uporaba materialnega prava - ugoditev pritožbi
Ne po gramatikalni, ne po teleološki razlagi nedoločenega pravnega pojma "da obstajajo razlogi za domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravnemu redu Republike Slovenije" ni mogoče razlagati tako, da bi omogočal ob več različnih okoliščinah, ki jih je mogoče ugotoviti ob dalj časa trajajočem bivanju tujca v Republiki Sloveniji, upoštevanje zgolj ene same okoliščine kot temelja odločitve (torej ene pravnomočne odločbe o prekršku).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00027983
ZMZ-1 člen 49, 49/8, 51, 51-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4.
dopuščena revizija - mednarodna zaščita - zavrženje prošnje - odstop od sodne prakse - priznanje statusa - mednarodna zaščita že priznana v drugi državi članici Evropske unije
Revizija se dopusti glede vprašana ali je pravilno stališče upravnega sodišča, da je upravni organ v postopku reševanja prošnje za mednarodno zaščito v primeru, ko namerava na podlagi osmega odstavka 49. člena v povezavi s prvo alinejo 51. člena ZMZ-1 prošnjo prosilcev za mednarodno zaščito zavreči kot nedopustno, dolžan ugotavljati tudi posebne okoliščine prosilcev, če bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do kršitve pravice prosilcev iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma 3. člena EKČP.
ZS člen 61, 71. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - letni razpored dela sodnikov - razporeditev sodnikov - trajanje - pristojnost za odločanje - učinek odločbe
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče stvarno pristojno za odločanje v sporih glede razporeditev okrajnih sodnikov na sojenje iz pristojnosti okrožnega sodišča po 71. členu ZS? In če, ali brez predhodno izvedenega postopka presoje letnega razporeda dela in ali je za veljavnost take razporeditve potreben še akt predsednika sodišča ter ali lahko skupna razporeditev v skladu s petim odstavkom 71. člena ZS brez izjeme traja skupno največ tri leta?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00027975
ZMZ-1 člen 20, 23, 26, 27, 49, 49/1-3. ZPP člen 8.
mednarodna zaščita - priznan status begunca - preganjanje zaradi veroizpovedi - sprememba veroizpovedi - odločanje v sporu polne jurisdikcije - opravljena glavna obravnava - ugovor zmotne ugotovitve dejanskega stanja - dokazna ocena sodišča - prepričljiva dokazna ocena
Pritožnica sodišču ne očita pomanjkljive obrazložitve presoje oziroma s tem povezanih procesnih kršitev, pač pa poudarja, da se ne strinja z posameznimi razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo drugačno dokazno oceno in s tem drugače ugotovilo dejansko stanje glede tožnikove verodostojnosti oziroma pristnosti njegove spremembe vere. Izraža torej nestrinjanje s tako (drugače) ugotovljenim dejanskim stanjem. S temi pritožbenimi ugovori torej uveljavlja predvsem pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (prvi odstavek 75. člena ZUS-1). V zvezi z izpodbijanjem ugotovljenega dejanskega stanja pa pritožnica ni predlagala izvedbe novih ali že predloženih dokazov, ki bi terjali presojo Vrhovnega sodišča.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - družinski član - fikcija umika - ustavitev postopka - vročitev pisanj - pomota pri vročitvi - tek roka - ugoditev pritožbi
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje sicer pravilno pritrdilo tožbenemu stališču, da vročitev poziva PIC ni bila pravilna. Vendar za sklepanje, da tožnik obravnavanega poziva na predložitev dokazil ni prejel, ne v izpodbijanem sklepu ne v tožbenih trditvah ni imelo podlage. Glede na tožbene navedbe bi zato sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, kdaj je bila vročitev na drug način opravljena in v nadaljevanju presoditi tožbene navedbe v okviru pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da je mogoče na podlagi tretjega odstavka 90. člena ZTuj-2 postopek ustaviti.
ZUS-1 člen 17, 17/1. ZIN člen 24, 24/4, 28. ZUP člen 44, 135, 229, 246, 246/4.
inšpekcijski postopek - prijavitelj začetka inšpekcijskega postopka - položaj stranke v inšpekcijskem postopku - položaj stranskega udeleženca - vročitev odločbe - ustavitev inšpekcijskega postopka
Status stranke v upravnem sporu je pogojen z njenim položajem v upravnem postopku. Oseba, ki v upravnem postopku ni imela statusa stranke ali stranskega udeleženca, mora za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku. V skladu s četrtim odstavkom 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru ima v postopku inšpektorja položaj stranke v postopku le zavezanec in da vlagatelj prijave tega položaja nima. Tako vlagatelj prijave v inšpekcijskem postopku ni stranka, vendar lahko uveljavlja položaj stranskega udeleženca, če izkaže svoj pravni interes, pri čemer samo zaradi tega, ker je vložil prijavo, še ne pridobi statusa stranskega udeleženca.
V pritožbi zatrjevani dejstvi, da je upravni organ pritožniku odločbi na njegovi dve zahtevi poslal in da ju je pritožnik osebno prevzel, samo po sebi ne pomenita, da mu je upravni organ s tem priznal položaj stranke oziroma stranskega udeleženca v upravnem postopku.
procesna predpostavka za tožbo - pravni interes za tožbo - izboljšanje pravnega položaja - odstranitev objektov - gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta - nov zakon
Gradbeni zakon (GZ), veljaven v času odločanja, ne zahteva gradbenega dovoljenja za odstranitev objektov, ampak se ta lahko izvede na podlagi prijave začetka gradnje.1 Izdano in za tožnika sporno gradbeno dovoljenje tako v času odločanja sodišča prve stopnje ni bilo več pogoj in podlaga za odstranitev objektov. Za to, da investitor odstrani objekte, spornega gradbenega dovoljenja ne potrebuje več. Odločanje o zakonitosti tega dovoljenja tako v ničemer ne spremeni pritožnikovega pravnega položaja. Ne glede na odločitev, ki bi jo sodišče ob eventualni vsebinski presoji spornega dovoljenja sprejelo, ta tožnikovega pravnega položaja ne bi spremenila, saj sporno dovoljenje ni več pogoj oziroma podlaga za odstranitev objektov. To hkrati pomeni, da pritožnik za obravnavani postopek nima več pravnega interesa, saj vsebinska izvedba tega postopka, ki ga je začel s tožbo, očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - TUJCI - UPRAVNI SPOR
VS00028017
URS člen 19. ZUS-1 člen 4, 4/1. ZTuj-1C člen 64, 64/4, 76, 78, 81.
omejitev gibanja in nastanitev tujca v domu za tujce - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - poseg v ustavno pravico - osebna svoboda - odstranitev tujca iz države - zavrženje tožbe - zagotovljeno drugo sodno varstvo
Pritožnik je imel v zvezi z njegovo nastanitvijo v Center za tujce v Postojni možnost pravnega sredstva oziroma sodnega varstva v upravnem sporu, a te svoje pravice ni izkoristil, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njegove tožbe, ki jo je vložil na podlagi 4. člena ZUS-1.
Čas bivanja tujca v postopku mednarodne zaščite se ne všteva v čas nastanitve v centru za tujce.
ZUS-1 člen 2, 3, 36, 36/1-4. ZKP člen 92, 92/2-7, 93. ZBPP člen 34, 34/4, 40, 40/6.
nagrada in potrebni izdatki zagovornika - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - poseben sklep o stroških - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - subsidiarni upravni spor - varstvo ustavnih pravic - drugo učinkovito sodno varstvo
O stroških kazenskega postopka, med katere spadajo tudi nagrada in potrebni izdatki zagovornika, postavljenega obdolženemu po uradni dolžnosti (7. točka drugega odstavka 92. člena ZKP), oziroma o njihovi višini odloči (redno) sodišče hkrati z odločitvijo o glavni stvari ali s posebnim sklepom. Sodno varstvo zoper (posebni) sklep o stroških kazenskega postopka, torej tudi o nagradi in potrebnih izdatkih postavljenega zagovornika, je torej urejeno v ZKP. Sklep, izpodbijan v tem upravnem sporu, je torej posamični akt sodnika, izdan pri izvrševanju sodne funkcije (in v okviru pristojnosti po določbah ZKP), zato ni upravni akt oziroma akt, ki bi ga bilo mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je namreč že večkrat poudarilo, da se odločitev rednih sodišč, v obravnavani zadevi sodnice posameznice (in izvenrazpravnega senata) tožene stranke, ne more izpodbijati s tožbo v upravnem sporu, saj upravno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti izvedbe postopka pred rednimi sodišči ter tam sprejetih odločitev.
Sprejeto stališče hkrati pomeni, da je bilo pritožniku zagotovljeno sodno varstvo njegovega pravnega položaja v kazenskem postopku, zato dodatno (ponovno) sodno varstvo v subsidiarnem upravnem sporu po 4. členu ZUS-1 v tem primeru ne bi bilo potrebno.